Gensko spremenjena koruza - da ali ne?

26. 2. 2014

Gensko spremenjeni koruzi so znanstveniki dodali lastnosti, zaradi katerih je bolj odporna proti škodljivcem in je zato zraste več. Njihovi nasprotniki pa trdijo, da uživanje gensko spremenjenih rastlin ni zdravo ter da njihovo gojenje škodi okolju.

Tako kot vsako živo bitje, je tudi koruza sestavljena iz celic. V njih pa so geni, ki določajo lastnosti koruze, na primer višino bilke in barvo koruznega storža.

Zagovorniki: gensko spremenjena koruza je odpornejša, pridelava pa cenejša
Znanstveniki genetiki lahko nekatere gene zamenjajo z geni bakterije, ki uničuje koruzne škodljivce. Genetiki tako spremenijo lastnosti koruze. Nastane gensko spremenjena koruza. Ta je odporna proti škodljivcem in je ni treba škropiti s pesticidi. Pridelovalci takšnih rastlin pravijo, da je takšna koruza bolj odporna, je ni treba škropiti proti škodljivcem. Prilagodijo jo lahko tako, da dobro uspeva v različnih podnebnih razmerah. Zagovorniki gensko spremenjen koruze pravijo, da je pridelava takšne koruze cenejša, učinkovitejša, in da bi z njo lahko nahranili več ljudi, s tem pa zmanjšali lakoto.

Nasprotniki: gensko spremenjena hrana je strupena
Nasprotniki gensko spremenjene koruze trdijo, da strup, ki ga proizvaja gensko spremenjena koruza, ubija tudi živali, ki niso škodljive. Pridelava škodi okolju, saj izpodriva druge rastline in tako ogroža naravno ravnovesje organizmov. Hrana, ki jo pridobimo iz teh rastlin, je nevarna za zdravje. Zagovorniki gensko spremenjenih rastlin v resnici bolj kot za prehrano skrbijo za svoj dobiček, menijo.