600 let od zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju

18. 3. 2014

18. marca 2014 je 600. obletnica zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Za zadnjega koroškega vojvodo je bil ustoličen Habsburžan Ernest Železni, ki je bil okronan 18. 3. 1414. Obred umestitve je potekal v slovenskem jeziku. Ustoličenje velja za zelo nazoren primer družbene pogodbe med vladarjem in družbo. Ritual je pozneje postal simbol za demokratično vladanje. Ta se je na Koroškem ohranil vse do poznega srednjega veka.

Obred potekal v slovenskem jeziku
Obred je potekal na treh prizoriščih in v dveh jezikih. Najprej pri knežjem kamnu v slovenščini, potem je bila slovesna maša pri Gospe Sveti, zadnji del obreda pa je bil v nemščini ob vojvodskem stolu. Obred je potekal takole: pred ustoličevalca (koseza), okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki, so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega. Ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pravičen sodnik, ali skrbi za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje krščansko vero, dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino za njegov delež, vojvodi pa izročil oblast. Vojvoda je dobil fevd že prej, a šele z obredom ob knežjem kamnu je potrdil plemiške pravice in so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Nato je lahko podelil fevde vazalom z vojvodskega prestola. Z drugega vojvodskega sedeža pa je delil svoje palatinske fevde goriški grof kot koroški palatinski grof. Obredni jezik je bil za vse udeležence obreda pri knežjem kamnu slovenski.

Na knežjem kamnu ustoličevali kneze
Knežji kamen je izklesani kamen, spodnji in obrnjen del rimskega stebra, ki je prvotno verjetno stal na Krnskem gradu (avstrijska Koroška). Na njem so v srednjem veku umeščali karantanske kneze in pozneje koroške vojvode (ustoličevanje koroških vojvod). Spomenik je do srede 19. stoletja stal blizu prvotnega mesta, potem pa je bil prenesen v Koroški deželni muzej v Celovcu. Od tam so ga leta 2005 na pobudo deželnega glavarja Jörga Haiderja začasno prenesli v preddverje palače koroške deželne vlade, pozneje pa v grbovno dvorano deželnega zbora. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 2 centa.