Vaše vprašanje: tovarna denarja

21. 3. 2014

Skoraj vsak večer gledam vašo oddajo in sem vesel, da obstaja tudi dnevnik za otroke in mladino. Moje vprašanje je: »Ali človek lahko kupi tovarno denarja?«

                                                                                                                                                                                         Jošt Gluk, 3. A, OŠ Ljubno ob Savinji

Tovarne denarja ni mogoče kupiti, ker denarja ne izdelujejo v tovarni. Bankovce tiskajo v posebnih tiskarnah, ki so strogo varovane, kovance pa izdelujejo v kovnicah. Posameznik ne more kupiti plošč za tiskanje denarja ali ulivanje kovancev, tudi materiale, ki se uporabljajo za izdelavo in varovalne elemente ni mogoče kupiti v trgovini. Vsi procesi in materiali so namreč zaščiteni in težko dostopni navadnim državljanom, da ne bi prišlo do ponarejanja denarja.

Evre tiskajo v 16 tiskarnah
Evrske bankovce tiska približno 16 strogo varovanih tiskarn v Evropi. Bankovci so natisnjeni na papirju iz čistega bombaža, zato so na otip čvrsti in šelesteči. So tudi bolj trpežni od navadnega papirja. Vsak bankovec ima zaščitne elemente – vodni znak in varnostno nit, ki sta vdelana v papir bankovca. S tem zaščitijo bankovce pred ponarejanjem. Pri tiskanju denarja uporabljajo različne vrste plošč, posebne tiskarske barve in več postopkov, kot so ofsetni in globoki tisk, nanos holograma s toplotnim tiskom ter sitotisk za številke, ki spreminjajo barvo.

Evrske kovance izdelujejo v kovnicah
Evrske kovance izdelujejo v državnih kovnicah. V Sloveniji nimamo svoje kovnice, zato za nas kovance izdelujejo v kovnicah v drugih evropskih državah. Ko smo Slovenci leta 2007 prevzeli evro, so nam kovance izdelali v finski kovnici. Danes pa slovenske evrske kovance izdelujejo v kovnici v nizozemskem mestu Utrecht.

Zaščitni elementi ščitijo pred ponarejanjem
Podobno kot bankovci imajo tudi kovanci nekatere elemente, ki jih ščitijo pred ponarejanjem in ki jih je možno prepoznati samo s posebnimi stroji. Kovanci za 1 € in 2 € so na primer izdelani s pomočjo zahtevne tehnologije. Kovanci za 10, 20 in 50 centov pa so izdelani iz zlitine, ki se imenuje nordijsko zlato. Ker se ta zlitina težko tali, je zelo zahtevna za predelavo, zato je kovance skoraj nemogoče ponarediti. Kovance za 2 € pred ponarejanjem ščitijo tudi črke in zvezde na robu kovanca ter rob, ki je oblikovan na poseben način. Evrokovanci imajo eno stran enako, na drugi strani pa je značilen simbol države, ki je kovanec izdala. Več o slovenskih evrskih kovancih si lahko prebereš na spletni strani Banke Slovenija.

Nacionalna banka
Iz tiskarn in kovnic denar razpošljejo v nacionalne centralne banke po evropskih državah. Nacionalna centralna banka je nekakšna glavna banka v državi, ki razdeli denar vsem ostalim bankam v državi. Nacionalne banke v posamezni državi vsako leto izračunajo, koliko denarja bodo potrebovale. To izračunajo glede na pričakovanja, koliko bodo ljudje kupovali in koliko denarja ne bo več primernega za to, da bi ljudje z njim kupovali. O tem, koliko denarja bodo natisnili oziroma skovali, pa na koncu odloča Evropska centralna banka, katere naloga je, da spremlja, kaj se dogaja z denarjem v Evropi.

Zaradi potovanj ljudi krožijo tudi bankovci
Denar pa običajno ne ostane v državi, v kateri so ga izdali. Ljudje ga na potovanjih odnesejo s seboj v drugo državo ga in tam zapravijo.

Skupna valuta

Evrski bankovci in kovanci so v Evropi prvič zaokrožili leta 2002, leta 2007 smo začeli plačevati v evrih tudi v Sloveniji. V evroobmočju (to je v tistih državah, ki so evro že sprejele) državljanom, ki potujejo, ni potrebno več plačati stroškov za menjavo denarja. Vsepovsod lahko preprosto plačajo enakim denarjem. Enoten denar omogoča tudi lažjo primerjavo cen v različnih državah. Tako lahko Slovenec na primer primerja ceno pralnega stroja, kolesa, avtomobila ali računalnika v Sloveniji in Avstriji in nato izdelek kupi tam, kjer je cena najbolj ugodna. Zaradi skupne valute je poenostavljeno tudi trgovanje med podjetji. Trenutno evro uporablja 17 držav članic.

Postani Infodromov dopisnik!

Pošlji nam članek, fotografijo ali film na naš naslov infodrom@rtvslo.si 
in napiši, kaj se zanimivega dogaja v tvojem kraju ali na šoli.