Mednarodni dan jam in podzemlja

6. 6. 2019

Kraški svet in jame ustvarjajo razgibano in raznoliko površje, bogato z vodnimi izviri in najbolj ekonomično podtalnico na svetu. V jamah najdemo najmanj 175 za življenje izjemno pomembnih mineralov. Jame zagotavljajo unikatno življenjsko okolje tako za redke živalske vrste kot tudi za občutljive arheološke in paleontološke najdbe. Letno obišče jame po vsem svetu več kot 150 milijonov obiskovalcev

Damoklejev meč v Postojnski jami

Jame imajo veliko večji vpliv na naše življenje, kot si predstavljamo. Od naše skrbi zanje in za jamski sistem je odvisna kakovost vode in hrane, ki jo uživamo. Čeprav se večina jam nahaja v kraškem svetu, so morda manj znane lavine jame, peščene in ledeniške jame. V njih najdemo kapnike, v najhladnejših predelih tudi ledene formacije. Skoznje tečejo neokrnjene reke, nekatere jame se nahajajo celo pod oceanom. So biodiverzitetno bogate in dom mnogim rastlinam in divjim živalim. Nekatere med njimi – kot je tudi človeška ribica v Postojnski jami – najdemo zgolj v jamah.

Drobnovratnik

ALI STE VEDELI?

Jame so v zgodovini pogosto imele zelo pomembno vlogo. Ljudem so nudile streho nad glavo, iz netopirjih iztrebkov, najdenih v jamah, so izdelovali gvano smodnik in gnojilo, francoska Bedeilhac Cave, je služila kot vojno letališče med II. svetovno vojno. Kot zanimivost iz temne plati zakona: sloviti kriminalec Jesse James je jamo uporabljal za skladiščenje ukradenega blaga in – podobno kot Erazem Predjamski – za skrivališče.

Danes do jam pristopamo bolj racionalno. Zavedamo se njihove vrednosti in s trajnostnim pristopom skrbimo zanje. V Postojnski jami, ki velja za zibelko speleobilogije, redno sodelujejo s slovenskimi in svetovno priznanimi znanstveniki. Raziskave in znanstvene meritve opravljajo izkušeni biologi in speleologi. Slednji odkrivajo jame, jih raziskujejo in poudarjajo, da na svetu obstaja še ogromno takih, v katere človek ni stopil.

Človeška ribica

ZANIMIVOSTI:

Prvi zabeležen turistični obisk jame se je zgodil v Postojnski jami v Sloveniji, leta 1213. Najstarejši podpis se nahaja v Rovu starih podpisov.

Prve raziskave klasičnega krasa so bile narejene v Postojnski jami leta 1683. Ta letnica označuje začetek nove znanstvene vede speleologije.

Prva jamska žival je bila najdena v Postojnski jami leta 1797. Poimenovali so jo človeška ribica ali Proteus. Prva znanstveno opisana žival je bil leta 1831 najden drobnovratnik.

Največja biotska raznovrstnost na svetu je priznana Postojnski jami, v kateri je bilo najdenih 114 pravih jamskih živali. Prve uradne vstopnice za turistični ogled jame so bile prodane v jami Vilenica leta 1633.

Najgloblja jama na svetu je z 2.212 metri Veryovkina Cave v Gruziji.

Najdaljša jama na svetu je 651 km dolga Mammoth Cave v ZDA.

Največja jama po površini je Sarawak Chamber v Maleziji s 164,459 m2.

Najstarejše znane poslikave v jami (64.000 let) najdemo v jamah Maltravieso in La Pasiega v Španiji.

Najstarejša znana jama je Reed Flute na Kitajskem z napisi iz leta 792.

Fotografije: Postojnska jama