Vzponi na Mount Everest niso ogroženi

23. 4. 2014

V sredini aprila 2014 se je na pobočju Mount Everesta sprožil plaz in pod sabo pokopal 13 nepalskih šerp, 3 še vedno pogrešajo. Šerpe so zato zahtevale več pravic in več denarja v primeru nesreče. Vlada se je na njihove zahteve že odzvala, saj bi stavka šerp ogrozila sezono vzponov na najvišjo goro sveta.

 

Brez Šerp vzpon na najvišji vrh sveta nemogoč

Šerpi so ljudstvo, ki živi v Nepalu, na pobočjih gorstva Himalaja. Ukvarjajo se s kmetijstvom, v zadnjem stoletju pa so bolj znani po tem, da spremljajo skupine alpinistov. Kot domačini dobro poznajo pobočja 8848 metrov visokega Mount Everesta, najvišje gore sveta, zato jih številni tujci, ki se želijo povzpeti na goro, najamejo, da nosijo opremo, postavljajo tabore, kuhajo in jih usmerjajo na poti.

Na vrhu Mount Everesta tudi 25-krat na leto

Nekateri šerpe se na goro povzpnejo celo 25-krat na leto; za svoje delo pa v treh mesecih, kolikor traja sezona vzponov, zaslužijo od 2000 do 4000 evrov. To je desetkrat več, kot zaslužijo drugi prebivalci Nepala, zato je delo gorskega vodnika oziroma nosača tudi eno najbolj zaželenih, a je tudi zelo nevarno.

Šerpe zahtevajo večjo varnost v primeru nesreč

Nesreča 18. aprila 2014 je bila najhujša na gori Everest do zdaj. Šerpe, ki so namesto plezalcev nameščali vrvi za plezanje čez nevaren ledenik, je zasul plaz. Po tem dogodku so se preostali šerpe zagrozili s prekinitvijo vzponov in zahtevali več pravic ter denarja v primeru nesreče. Vlada se je na njihove zahteve že odzvala, saj bi takšna stavka šerp ogrozila sezono, ki je trenutno na vrhuncu.

Na strehi sveta že 7000 ljudi

Gora Mount Everest je z 8848-imi metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji in cilj številnih alpinistov. Obiskovalcev te gore je iz leta v leto več. Do zdaj se je na njen vrh povzpelo že okoli 7000 ljudi. Vzpon nanjo je vse prej kot preprost, predvsem pa je nevaren, saj je zahteval že na stotíne življenj.