Neuspeli vojaški udar v Turčiji

18. 7. 2016 - V Turčiji se je v petek zgodil vojaški udar, ki ni uspel. Kaj to pomeni in zakaj se je udar zgodil?

Turčija je država, ki leži na dveh celinah, Sedef nam jo je predstavila takole. Po minulem petku, ko se je tam zgodil neuspeli vojaški udar, pa ste verjetno zasledili, da iz te države poročajo o pogrebih, množičnih aretacijah in razbitinah. 

Nekateri prebivalci Turčije niso zadovoljni s svojim predsednikom. Erdogan je bil že večkrat osumljen korupcije, poleg tega so ljudje z njim nezadovoljni, saj menijo, da ne vlaga demokratično. Predvsem se z njegovim načinom vladanja ne strinjajo predstavniki turške vojske. Ti želijo, da bi bili vera in država v Turčiji dve ločeni strani, Erdogan pa v državi vedno bolj skuša uveljaviti verska pravila.

Predstavniki vojske so se zaradi nestrinjanja s predsednikom Erdoganom uprli
V petek nekaj po 21. uri so predstavniki turške vojske zaprli dostope do letališč v Carigradu in mostova čez Bosporsko ožino, v Ankari so z letali napadli sedež obveščevalne službe, bombardirali so tudi parlament. Turška vojska je sporočila, da prevzema oblast v državi, vest o tem je prebrala novinarka turške javne televizije. 

Predsednik Erdogan je hitro ukrepal
A poskus vojaškega udara je spodletel. Vojake so še pred jutrom razorožili, predsednik Erdogan, ki je bil na počitnicah ob Sredozemskem morju, je po mobilni videoaplikaciji svoje volivce pozval, naj se uprejo. Vojaški udar ni uspel, ker Erdogana številni še vedno podpirajo. Na njegovi strani je ostal velik del vojaškega vrha, ki ga je imenoval sam, obrestovala se mu je tudi zvestoba policije, ki ji je v zadnjih letih v imenu boja proti terorizmu povečal pooblastila.

Krvave posledice vojaškega udara
Turške oblasti pod vodstvom predsednika Erdogana so sporočile, da so razmere v državi pod nadzorom. V spopadih med vojsko in policijo je umrlo vsaj 260 ljudi. Približno 3000 vojaških pripadnikov, ki so poskusili izvesti udar, je za zapahi, turške oblasti pa so odstavile tudi več kot 2700 sodnikov.

ML