Panamski dokumenti

6. 4. 2016

Približno 400 novinarjev z vsega sveta je kar eno leto preiskovalo dokumente iz Paname, države v Srednji Ameriki, in v nedeljo zvečer so objavili izsledke svoje raziskave. Novinarji so na podlagi tako imenovanih panamskih dokumentov razkrili, da so številni bogati ljudje po vsem svetu z denarjem ravnali nepregledno in protizakonito. Ker so v tej državi skrivali denar, so se izognili plačilu davka v svojih državah.

Kaj so panamski dokumenti
Gre za več kot 11 milijonov in pol elektronskih sporočil, fotografij in besedil, v katerih je omenjenih 128 politikov iz več kot 50 držav, ki naj bi imeli svoja podjetja v tako imenovanih davčnih oazah. Dokumente je novinarjem predal anonimni vir, gre pa za podatke panamske družbe za registracijo podjetij Mossack Fonseca.

Kaj dokumenti razkrivajo
Raziskave so pokazale, da so v Panami najverjetneje skrivali svoj denar tudi nekateri znani ljudje, pomembni politiki in uspešni športniki. Med njimi so nogometaš Lionel Messi (in še 20 nekdanjih in zdajšnjih nogometašev iz svetovno znanih klubov), 28 nemških bank in islandski premier, ki je zaradi tega razkritja že odstopil. V panamskih dokumentih je omenjenih 74 Slovencev, med njimi tudi Dejan Zavec, ki je zatrdil, da denarja nikoli ni skrival, prav tako nikoli ne bi utajeval davkov.

Panama je davčna oaza
Panama je država v Srednji Ameriki. Davčna oaza je država, ozemlje ali otok, kjer so davki veliko nižji kot drugod, varčevalcem pa ni treba pojasnjevati, od kod so dobili denar. Takšne države imajo ohlapno zakonodajo in se ne ozirajo na morebitni kriminalni izvor denarja, ki prihaja v banke različnega porekla in ustanoviteljev. 

Kaj so davki
Davek je del zaslužka, ki ga državljani plačajo državi. Država denar od davkov nameni za zdravstvo, šolstvo, ceste in podobno. Če podjetje ali posameznik zasluži veliko denarja, plača več davka, zato se plačilu davka nekateri želijo izogniti.

Kako so se nekateri v panamskih dokumentih omenjeni posamezniki izognili plačevanju davkov
Maks varčuje denar v svojem hranilniku. Ker ne želi, da bi njegova mama preverjala, koliko denarja je privarčeval, ga odnese k sosedu Binetu. Binetova mama ne preverja, koliko denarja je v hranilnikih, in tako nihče ne ve, koliko denarja ima Maks. A Binetova mama morda namenoma razglaša, da v hranilnike ne kuka, v resnici pa bi za malo denarja obdržala podatke o tem zase. Približno to se dogaja v Panami, na Kajmanskih otokih in v drugih davčnih oazah. V teh državah imajo zelo ohlapna pravila glede tega, kdaj in koliko denarja pride na njihove bančne račune in z njih. V teh državah je mogoče odpreti podjetje brez podatka o tem, kdo je njegov lastnik. Tako lahko vsak na svoj hranilnik napiše izmišljeno ime. V Panami obstaja pravno podjetje Mossack Fonseca. Ima približno 40 pisarn v državah po svetu, ki se posvečajo posebnim hranilnikom, to je podjetjem, v katera ljudje vlagajo denar. Podjetja v resnici ne poslujejo, imajo le bančne račune. A niso vsi panamski posli nezakoniti. Nekateri so denar v tamkajšnjih bankah hranili le zaradi zasebnosti. Glavni namen tamkajšnjih podjetij pa je skrivanje denarja in izogibanje davkom. Denarja, za katerega vlada ne ve, namreč ne more obdavčiti.