Rusiji grozijo s sankcijami

29. 4. 2014

Zadnje tedne veliko poročamo o nemirih v državi na vzhodu Evrope, Ukrajini. Potem ko so se prebivalci ukrajinskega polotoka Krim odločili, da se bodo raje priključili Rusiji, kot pa ostali v Ukrajini, si zdaj priključitve k Rusiji želijo še v več ukrajinskih mestih. Ukrajina se s tem ne strinja, ne strinjata pa se tudi ameriška vlada in Evropska unija, ki sta napovedali dodatne ukrepe oziroma sankcije proti Rusiji. S sankcijami oziroma kaznimi, kot so prepoved potovanj, zamrznitev premoženja in gospodarski ukrepi, želijo države Evropske unije in ZDA Rusijo prisiliti k sodelovanju pri reševanju nemirov v Ukrajini.

Kazni za ruska podjetja in bogataše
ZDA in države Evropske unije menijo, da Rusija spodbuja Ukrajince k priključitvi k Rusiji in ne naredi dovolj za umiritev napetih razmer. Zato so napovedale, da bodo proti njej uvedle različne ukrepe. Razširile so na primer seznam ruskih podjetij in bogatih posameznikov, ki so povezani s ruskim predsednikom Putinom.Vsem tem so prepovedale potovati v Združene države Amerike. Poleg tega ti za trgovanje z ZDA po novem potrebujejo posebno dovoljenje ameriške vlade. Zamrznili so tudi njihovo premoženje, kar pomeni, da v ameriških in evropskih bankah ne morejo dvigniti svojega denarja.

Sledijo še nove sankcije
Združene države Amerike in predstavniki Evropske unije zdaj razmišljajo še o dodatnih gospodarskih sankcijah proti Rusiji. To pomeni, da te države morda ne bodo več kupovale od Rusije ali ji prodajale določenega blaga. S tem pa bi nekatera ruska podjetja manj zaslužila. A vse države Evropske unije s tem ne soglašajo, saj bi to lahko vplivalo tudi na njihov dobiček.

Začelo se je s Krimom

Krim je polotok ob Črnem morju, ki spada k Ukrajini, a kot samostojna republika znotraj nje, s svojim vodstvom, predsednikom in parlamentom. Vzhodno od Krima leži Rusija. Pred drugo svetovno vojno je polotok pripadal tedanji Rusiji, ki je bila del večje države Sovjetske zveze, tako kot tudi Ukrajina. V znamenje prijateljstva ga je tedanji predsednik Sovjetske zveze podaril Ukrajini. Okoli 60 odstotkov prebivalcev zato govori rusko in ima ruske korenine, in veliko si jih želi, da bi Krim spadal k Rusiji. Konec februarja je ruski predsednik Vladimir Putin na Krim poslal svoje vojake. Zasedli so vladna poslopja, letališče in zavarovali vojaško oporišče, ki ga ima Rusija na tem polotoku. Predsednik Putin pravi, da si na polotoku želijo zaščititi ljudi, ki imajo ruske korenine. A številni menijo, da Rusija s tem krši mednarodna pravila, saj nobena država s svojo vojsko ne sme vdreti v drugo državo. Nova ukrajinska vlada je prihod ruskih vojakov razumela kot vojno napoved, zato je že zbrala tudi svojo vojsko. Zaprosila je tudi za mednarodno pomoč.

11. maja novi referendumi?

V Luhansku, Donecku in Harkovu, mestih na vzhodu Ukrajine, je nemirno. Veliko prebivalcev mest blizu ruske meje govori rusko in čuti pripadnost ruskemu narodu. Zato bi se, tako kot prebivalci polotoka Krim, raje priključili k Rusiji, kot pa ostali v Ukrajini. Protestniki so poleg ulic zasedli tudi več vladnih poslopij in kar sami razglasili neodvisnost od Ukrajine. Za 11. maj so napovedali referendum o priključitvi k Rusiji.

Ukrajina: protestniki so teroristi

Ukrajina ne želi, da bi se poleg polotoka Krim odcepilo še več njenih pokrajin. Ukrajinski predsednik Turčinov je protestnikom zagrozil, da jih bo obravnaval kot teroriste ter nadnje poslal svoje sile. A oglasil se je tudi ruski predsednik Putin, ki zagotavlja, da bo zaščitil prebivalce ruske narodnosti v Ukrajini.

Krim – jabolko spora med Ukrajino in Rusijo.

Vi sprašujete, zakaj je ruski predsednik poslal svoje vojake na Krim in zakaj se noče umakniti, Infodrom odgovarja.

Več o referendumu na Krimu. Prebivalci Krima so se na referendumu odločili, da se bodo priključili Rusiji. S tem pa se je spremenil tudi njihov vsakdan. Zamenjali bodo valuto, potne liste in celo časovni pas.