Zakaj za 1. maj gorijo kresovi?

30. 4. 2014

Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes.

Nekoč s kresovi spodbujali sonce
Konec aprila je čas med pomladanskim enakonočjem in poletnim sončnim obratom, torej dnem, ko je dan najdaljši. Stara ljudstva so verjela, da narava za prebujanje iz zimskega spanca potrebuje sonce, tega pa predstavlja ogenj. S kurjenjem kresov so sonce spodbujali, da bi močneje sijalo.

Obramba pred čarovnicami
Ponekod so verjeli, da se z neba na zemljo spuščajo čarovnice. Kresove so kurili tudi zato, da bi jih odgnali.

Obveščanje o sovražnikih
Kurjenje kresov pa je imelo tudi povsem praktične namene. Tako so se namreč nekoč obveščali o bližajoči se nevarnosti. Pri nas se je s prižiganjem kresov na vzpetinah na primer hitro razširil preplah ob turških vpadih.

Delavci opozarjajo na svoje pravice
Kresovanja so se iz tradicije prenesla v sodobni čas. Ta običaj so okoli leta 1890 prevzela delavska gibanja. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes.

Prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami. Več si poglej v našem prispevku.