Slovenska zastava

1. 5. 2014

Če boste šli danes, 1. maja, kaj naokoli, boste videli veliko slovenskih zastav, ki so izobešene ob državnem prazniku dela.  

Slovenska zastava je bila prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na ljubljanskem Trgu republike ob osamosvojitvi Slovenije.

Slovenska narodna zastava, v barvah belo-modro-rdeča, pa se je uveljavila že leta 1848, ko govorimo o 'narodnem preporodu'. Takrat so Slovenci barve določili glede na barve grba dežele Kranjske. Vse od leta 1848 pa je zastava postala tudi uradno slovenska narodna zastava.

Grb se je razvil malo kasneje in sicer je njegov avtor kipar Marko Pogačnik, rojen v Kranju. Kipar je prejel tudi posebno nagrado, s katero so grb poimenovali tudi kot kozmogram. Beseda izvira iz grščine in pomeni reliefno, likovno znamenje, ki uvaja v nek prostor zdravilno energijo. Lahko bi torej rekli, da ima slovenski grb energijo, ki podpira našo identiteto.

V grbu vidimo lik Triglava, slovenske najvišje gore v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke. Nad Triglavom pa se razprostirajo tri zlate šesterokrake zvezde, ki so spomin na Celjske grofe. Prav tako se v grbu pojavljajo vse barve, ki jih imamo v zastavi (bela, modra in rdeča).


Ob katerih kulturnih praznikih izobesimo slovensko zastavo?

-    na dan 8. februarja, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,

-    na dan 27. aprila, dan upora proti okupatorju,

-    na dan 1. in 2. maja, praznik dela,

-    na dan 25. junija, dan državnosti,

-    na dan 26. decembra, dan samostojnosti.

Še nekaj zanimivosti o izobešanju zastave:

-    zastava je izobešena na poslopjih, kjer so uradni prostori državnih organov in lokalnih skupnosti

-   če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave od zgoraj navzdol v vrstnem redu bela, modra in rdeča. Grb pa mora biti na levi strani zastave v levem zgornjem kotu

-    zastava se dviga in spušča samo ob uradnih priložnostih z običajnim obredom, pogosto jo spremlja tudi slovenska himna.