Zbogom, Philae!

25. 1. 2016

Sonda Philae že več kot leto dni jezdi na kometu. Evropska vesoljska agencija (Esa) je še zadnjič poskusila stopiti v stik z malim robotom. Odgovora ni bilo in ga zelo verjetno nikoli ne bo, saj so razmere za komunikacijo iz dneva v dan slabše.

Rosetto, vesoljsko plovilo, je Evropska vesoljska agencija v vesolje izstrelila leta 2004 in z njeno pomočjo pridobivajo podatke o kometih in asteroidih. Od 8. junija 2011 je bila v hibernaciji, ves ta čas so delovali le računalnik in nekaj grelnih teles. Za nadaljnje raziskovanje je morala dobiti dovolj energije in hitrosti, zato je 957 dni krožila okoli Sonca, potem pa je spet začela delati. Oglasila se je januarja 2014, ko je med drugim tvitnila tudi v slovenščini.

Vendar ni šlo vse po načrtu. Že ko je leteča Rosetta 12. novembra 2014 odvrgla sondo Philae, je bilo znano, da je eden izmed treh pristajalnih mehanizmov neuporaben, harpuni se prav tako nista sprožili. Tako se je Philae od tal odbila in skupno kar trikrat pristala. Misija pristanka na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko bi skoraj propadla.

A uspelo je. Uspešen mehki pristanek na šele sedmem vesoljskem telesu, ki je med drugim prvi pristanek na kometu, dosežek Evropske vesoljske agencije umešča med posebej izstopajoče odprave brez človeške posadke.

Sonda Philae zaradi sence pečine, pod katero jo je odbilo, ni dobila dovolj svetlobe, da bi z napajanjem prek sončnih celic podaljšala svojo misijo na kometu. Vseeno ji je v zadnjem hipu uspelo z odbitimi radijskimi valovi zaznati zgradbo kometove notranjosti in opraviti osnovne analize vzorca tal.

Laboratorij Philae je na kometu odkril led in organske molekule. Kamera, nameščena na modulu, je posnela bližnje posnetke površja, s čimer so znanstveniki dobili podatke o dveh različnih lokacijah na kometu.

Možnosti za ponovno prebujenje Philae so bile zelo majhne, zato so bili znanstveniki junija lani, po sedmih mesecih, še toliko bolj navdušeni: sonda Philae se je zbudila in iz temačne kotanje 85 sekund pošiljala signal. Vse skupaj je bila sreča v nesreči – to se je zgodilo, ker Philae ni pristala na prvotno načrtovanem mestu. Po tem se je tu in tam še oglasila, a le za nekaj sekund. Zadnja komunikacija med Philae in umikajočo se Rosetto je potekala 9. julija lani. Zdaj pa se čas ponovno izteka. Konec januarja bo komet že tako oddaljen od naše zvezde, da bo ponovno premrzlo za delovanje elektronike.

Do februarja 2015 je Rosetta uspela dobiti podatke o 70 % površine omenjenega kometa, saj ta nekatera območja zaradi rotacije ohranja v temi.

Rosetta bo aktivna še do letošnjega septembra. Tedaj bo sledila predhodniku in se počasi, nadzorovano spustila na tla kometa. Ker ima boljše instrumente kot Philae, bo pot še natančneje dokumentirala, s čimer bomo na Zemlji dobili še boljši posnetek pristanka. Še več: po poročanju revije New Scientist bo Rosetta pristala blizu Philae in jo fotografirala. Tako bomo vedeli, kje se je skrivala ves ta čas, in verjetno tudi to, kaj je šlo narobe.

PV


O Rosetti smo v Infodromu že poročali, preberi pa si tudi več o raziskovanju vesolja.