Hrana v smeteh je nedopustno ravnanje

21. 1. 2016

Hrana je naše življenje, je del naše kulture in gospodarska dobrina, pa tudi politično sredstvo, zato se je resnično pomembno pogovarjati o problematiki zavržene hrane in iskati rešitve, kako zmanjšati njeno količino, je na posvetu Za Slovenijo brez zavržene hrane ‒ kako naprej? poudaril premier Miro Cerar.

Na leto se po podatkih svetovne organizacije za hrano FAO zavrže 1,3 milijarde ton hrane, kar prevedeno v ekonomske podatke pomeni 680 milijard dolarjev v razvitih državah, v državah v razvoju pa 310 milijard dolarjev. Ob tem zaradi odpadne hrane na svetovni ravni nastane sedem odstotkov oziroma 3,3 milijarde ton toplogrednih plinov.

V Sloveniji zavržemo preveč hrane
Na ravni Slovenije je po podatkih statističnega urada v celotni prehranski verigi leta 2013 nastalo 149.000 ton odpadne hrane, kar je 72 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Po ocenah Evropske unije je številka še višja ‒ vsak Slovenec zavrže v povprečju 86 kilogramov hrane na leto; večinoma gre za kuhinjske odpadke.

Zavržena hrana ustvarja toplogredne pline
Zavrženo hrano moramo obdelati, predelati in odložiti, kar je še dodaten strošek. Večina je konča na odlagališčih, kjer gnije in prispeva velik delež k nastajanju metana, pomembnega toplogrednega plina, ki ima več kot dvajsetkrat močnejšo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid. Nekaj je konča v bioplinarnah in del v kompostarnah.

Hrana v smeteh – grozljive številke
V Sloveniji vsak posameznik povprečno zavrže okoli 80 kilogramov hrane na leto. Največji delež zavržene hrane predstavlja kruh, sledijo sadje in zelenjava ter mleko in jajca. V Sloveniji vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran. Gledano svetovno pa v košu za smeti pristane tretjina vse pridelane hrane oz. toliko, da bi z njo lahko nahranili milijardo ljudi.

Vsaka drobtinica šteje
V svetu, kjer 850 milijonov ljudi še zmeraj trpi lakoto, se na poti od polja do krožnika izgubi skoraj tretjina vse pridelane hrane ‒ 1,3 milijarde ton. S tem so šli v izgubo tudi vsa energija, voda in naravni viri, ki so jih potrebovali za pridelavo te, sedaj zavržene hrane. Po podatkih Združenih narodov pridelava hrane zahteva 70 % pitne vode, 80 % razgozdovanja in 30 % izpustov toplogrednih plinov. K temu dodajmo še naraščanje svetovnega prebivalstva – do leta 2050 bo na Zemlji devet milijard ljudi.


Kako lahko naredim pozitivno spremembo?
Vajeti imamo v svojih rokah. Najpomembnejše je, da kupimo toliko hrane, kolikor je potrebujemo, in jo tudi porabimo. Načrtujmo obroke: odpadkom se lahko izognemo tudi tako, da kar najbolje načrtujemo obroke, organiziramo kuhinjski prostor in pravilno shranjujemo živila. V predalu imejmo pripravljeno tehtnico, merice, vreče za shranjevanje živil, nalepke. Nakupovalni seznam je zelo pomemben! Lahko ga pritrdimo kar na hladilnik in sproti vnašamo, kaj nam manjka. Vedno pa ga vzamemo v trgovino in se ga držimo, saj se lahko zgodi, da kupimo preveč in potem več hrane vržemo stran. Uporabljajmo zamrzovalnik; včasih tik pred zdajci pride do spremembe načrtov in če nimamo zamrzovalnika, se bo hrana hitro pokvarila in romala v koš. Najboljše je, da hrano zapremo v nepredušne posode in zamrznemo kar po porcijah, ki jih označimo z datumom. Kadar se prehranjujemo v restavracijah, naročimo ali si na krožnik naložimo toliko hrane, kot je bomo pojedli. Če nam pri šolski malici del malice ostane, jo shranimo in pojemo kasneje.

PV


Kam s piškavim jabolkom? Nikakor ne v smeti! Poglej si okusen recept.
Več o projektu Volk sit, koza cela.
Kaj se sploh zgodi z zavrženo hrano? Kako jo predelajo in kaj iz nje nastane?
Vaši vrstniki vam svetujejo, kako zmanjšati ostanke hrane pri šolskih kosilih.
Preberi tudi o svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra.