Otroško delo v Severni Karolini

29. 12. 2015

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch opozarja, da nekateri otroci v Severni Karolini, zvezni državi ZDA, začnejo delati že pri trinajstih letih na poljih tobaka.

Tobak ogroža zdravje
Slabo počutje obiralcev tobaka povzročajo strupene kemikalije v listih, na primer nikotin. Zjutraj so listi mokri, zato je takrat še večja nevarnost, da te snovi pronicajo v kožo. Delavci si poskušajo telo oviti z vrečami za smeti, obraza in rok pa si pri delu ne morejo zaščititi na ta način.

Delo na poljih tobaka pa ima tudi dolgoročne posledice, saj vpliva na razvoj možganov in zelo poveča možnost, da bomo oboleli za kroničnimi boleznimi in rakom. Zaradi vseh teh nevarnosti se človekoljubna organizacija zavzema za omejitev delovnega časa in prepoved dela otrokom, mlajšim od 18 let. Otroško delo je namreč v tej zvezni državi za zdaj še dovoljeno.

Več pravic za otroke na plantažah
Da bi pomagali svojim staršem, na tisoče otrok dela na poljih, opozarja človekoljubna organizacija Human Rights Watch. Ta se bori za nova pravila, ki bi otrokom na poljih tobaka omogočila boljšo zaščito in lažje življenje. Zavzemajo se na primer za omejitev delovnega časa in za prepoved dela otrokom,  mlajšim od 18 let. Otroško delo je v Ameriki namreč za zdaj dovoljeno.

Kaj je otroško delo?
Če pomagate doma, izboljšate življenje vse družine, postajate spretnejši in samostojnejši. Sodelovanje pri gospodinjskih opravilih torej nikakor ni prepovedano, je pa s Konvencijo o otrokovih pravicah prepovedano delo otrok po vsem svetu. Za otroke do 14. leta velja, da opravljajo otroško delo, če na teden opravljajo najmanj 14 ur dela v zvezi s pridobitno dejavnostjo, to pomeni, da opravljajo delo, za katerega so plačani ali pa bi morali biti plačani. Pogosto namreč ti otroci ne prejemajo plačila ali pa so za enako delo plačani veliko manj kot odrasli. Najpogostejše je neplačano delo otrok na družinskih kmetijah.

Ne delajo le otroci v tretjih državah sveta, ampak tudi v Evropi
Še vedno po vsem svetu dela 168 milijonov otrok, starih od pet do štirinajst let. Po nekaterih podatkih je takšnih otrok kar 250 milijonov. Največ otrok dela v azijskih, tihooceanskih in afriških državah, v Infodromu smo tako že predstavili zgodbo 13-letnega Richarda, ki dela v dnevnem kopu zlata.

Otroci pa delajo tudi v Evropi. V Italiji dela več kot pet odstotkov otrok, starih od sedem do štirinajst let, v Albaniji 20 odstotkov otrok, mnogo otrok dela še predvsem v Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.

Slaba izobraženost in poškodbe pri delu
Zaradi dela veliko otrok ne zmore več opravljati svojih šolskih obveznosti, nekateri ne dosežejo niti osnovne izobrazbe. Pogosto morajo namesto v šolo oditi na delo, kadar so pri pouku, pa se težko zberejo in sledijo učni snovi, saj so preveč utrujeni. Ogromno otrok se pri delu poškoduje, v Veliki Britaniji dvakrat toliko kot odraslih delavcev.

Tudi v Sloveniji je delo otrok prepovedano
V Sloveniji je delo mlajših od 15 let z zakonom prepovedano. To pomeni, da otroci ne smete služiti denarja. Tako je na primer pomoč staršem pri njihovi dejavnosti, recimo v domači gostilni in pri opravljanju težjih kmečkih opravil, z zakonom prepovedana. Zakon pa dovoljuje sodelovanje otrok pri snemanju filmov in sodelovanje pri kulturnih, športnih in oglaševalskih dejavnostih. Poleg tega lahko 30 dni v letu starejši od 13 let opravljate lažja in nenevarna dela, a le, če inšpektor za delo za to izda posebno dovoljenje.

PV


O otrocih na plantažah tobaka v ZDA smo že poročali.

Oglej si zgodbo 13-letnega Richarda, iz Tanzanije v Afriki, ki dela v dnevnem kopu zlata.

Pri nas večina otrok dobi žepnino, v Indiji pa mora ogromno otrok vsak dan trdo delati za precej manjšo vrednost od vaših žepnin. Eden takšnih je Babu.

10-letna Batool je ena izmed številnih otrok, ki so pred vojno v Siriji zbežali v Libanon. Da bi preživeli, morajo delati, zato ne hodijo v šolo.

Poznaš svoje pravice? Oglej si naš prispevek v Infomatu. 
Tukaj si lahko prebereš Konvencijo o otrokovih pravicah.

Če misliš, da so tvoje pravice kršene, lahko pišeš varuhu človekovih pravic na info@varuh-rs.si oziroma pokličeš brezplačno telefonsko številko 080 15 13, kjer ti bodo svetovali, kaj lahko storiš.