Zakaj na meji stoji žična ograja?

21. 12. 2015 - Vlada ograje ne bo odstranila

Prebivalci krajev na meji s Hrvaško so včeraj proti ograji, na kateri so ostra rezila, protestirali s pohodom ob žici in spustom po Kolpi. Za postavitev ograje se je naša vlada odločila 11. novembra, da bi z njo bolje nadzorovali prehod prebežnikov čez Slovenijo.

Ograja bo za zdaj ostala
Protestnega pohoda in spusta ob ograjeni državni meji ob Kolpi na območju kostelske občine se je udeležilo približno tristo udeležencev, ki so na svoji 2,5-kilometrski poti žično ograjo ponekod okrasili in opremili z napisi. Da bi desetim čolnarjem, ki so se udeležili protestnega spusta po Kolpi, omogočili vrnitev na obrežje, so jo tudi prerezali. Vlada pa za zdaj ne popušča in odgovarja, da bo ograjo odstranila, ko se bo množica prebežnikov zmanjšala.

Najprej v Rigoncah
Vojaki so kilometer in pol dolgo žično ograjo najprej začeli postavljati v Rigoncah. Nadaljevali so pri Brežicah, Podčetrtku in Rogatcu ter v Metliki in Črnomlju ob Kolpi. Pred kratkim so jo postavili še na Primorskem, pri mejnih prehodih Dragonja in Rakitovec, čeprav tam nikoli ni bilo večjega števila ilegalnih prestopov meje. Danes ograja stoji tako rekoč ob vsej južni meji s Hrvaško, v kar 16 občinah, meri pa 137 kilometrov.

Žična ograja tudi v drugih evropskih državah
Slovenija pa ni edina država, ki je ogradila svoje meje. Prva jih je zaprla Madžarska, kasneje pa so ograjo postavile še Grčija, Makedonija, Srbija, Bolgarija, Avstrija, Francija in Španija.

Zaradi žice umirajo živali
Bodeča žica povzroča tudi nemalo drugih skrbi in težav. Okoliški krajani poročajo o poginu divjih živali, večinoma srn in jelenov. Med ogroženimi živalmi pa so tudi volkovi, risi in medvedi, ki so v Evropski uniji zaščiteni.

Negativno vpliva tudi na turizem
Domačini in turistični delavci so zaskrbljeni, da bo ograja povzročila škodo tudi v turizmu in poljedelstvu. Po nekaterih predvidevanjih naj bi je že do zdaj nastalo za okoli tri milijone.

PV