Sprejet podnebni sporazum

13. 12. 2015 - Zgodovinski dogodek

V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni sporazum. Ta svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne svetovne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Dogovor je sprejelo 195 držav in Evropska unija.

Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv. Gre za prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb. Sporazum predvideva omejitev segrevanja ozračja pod dve stopinji Celzija in prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje. Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev bo potekal na pet let, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile. Da bi zagotovil preglednost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.

V Parizu so soglasje na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic UNFCCC ‒ 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost kjotskega protokola.

Prva podnebna konferenca v Berlinu
Prvič so se pod okriljem organizacije Združenih narodov politiki zaradi podnebja sestali pred dvajsetimi leti v Berlinu. Najbolj znan dogovor pa so sklenili dve leti zatem v Kjotu, zato mu rečemo kjotski protokol. Ta je zapovedal, da moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. A države, ki so največje onesnaževalke, ZDA, Kitajska in Indija, ga niso sprejele. Zato je letošnja konferenca toliko bolj pomembna, saj na njej sodelujejo tudi ZDA in Kitajska. Ta zaradi pretiranega onesnaženja že zapira 2000 tovarn.

Kaj je kjotski protokol? 
Kjotski protokol je mednarodni sporazum ali dogovor, ki poskuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih drugih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, do danes pa 194, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Prve države so ga podpisale leta 1997 v japonskem mestu Kjoto. Slovenija je kjotski protokol podpisala leta 1998. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005. Izpusti držav, ki so dogovor podpisale, predstavljajo 61 % vseh svetovnih izpustov. 
Kjotski protokol podpirajo predvsem države Evropske unije, okoljevarstvene organizacije in Organizacija združenih narodov. Nekateri dvomijo v učinkovitost kjotskega protokola, ker v njem ne sodelujejo Združene države Amerike in druge hitro rastoče države (npr. Kitajska in Indija), ki proizvajajo bistveno več toplogrednih plinov kot vsa Evropska unija skupaj.

Kaj so toplogredni plini?
To so plini, ki nastanejo ob izpustih iz avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, inrazličnih tovarn in na Zemlji povzročajo učinek tople grede. To pomeni, da ostajajo znotraj ozonskega plašča, ki ščiti Zemljo, ga uničujejo in tanjšajo ter povzročajo dvigovanje temperatur ozračja. Podobno delujeta tudi domača topla greda ali rastlinjak, kjer ima mama ali babica čez zimo spravljene rože, ki uspevajo zaradi toplote. Pri Zemlji pa je ta toplota slaba, saj se zaradi nje topi led, posledično se dviguje gladina morja, kar pomeni, da lahko pride do poplav v nekaterih mestih ob morju. Ogrožene pa so tudi živali, ki živijo na ledenem severu, na primer polarni medvedi, saj se s topljenjem ledu zmanjšuje njihov življenjskih prostor.

Izpusti toplogrednih plinov zaradi industrije vse večji
Toplogredni plini vpijajo toplotno sevanje zemeljske površine. Brez njih ne bi bilo življenja na Zemlji, saj bi se toplota razpršila v vesolje. Ti plini nastajajo pri ravnanju z odpadki, izpušnih plinih prevoznih sredstev in v industriji. Prav zaradi pospešenega razvoja industrije so se v zadnjih desetletjih emisije ali izpusti teh plinov izrazito povečali, prišlo je do povečanja učinka tople grede, kar je privedlo do segrevanja ozračja.

Kako segrevanje ozračja vpliva na podnebje?
Segrevanje ozračja je povzročilo spremembe podnebja, ki se po mnenju strokovnjakov že kažejo, spremembe pa bodo še večje v prihodnosti, če izpustov toplogrednih plinov ne bomo omejil. Verjetno se bo povečalo število vročih dni, razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo pa se bo zmanjšala. Pričakovati je tudi različno porazdelitev padavin prek leta, mogoče so poplave.

PV


Podorobno o pariški podnebni konferenci.
Kaj lahko ti narediš za lepše okolje? Poglej, kaj ti svetujejo vrstniki, pravi energetski detektivi