Dve stopinji?

1. 12. 2015 - Podnebna konferenca v Parizu

V Parizu se te dni mudijo predstavniki držav sveta, ki se na podnebni konferenci skušajo dogovoriti, kako bi zmanjšali človekov vpliv na okolje. Pojasnjujemo, zakaj znanstveniki poudarjajo, da moramo segrevanje ozračja omejiti na dve stopinji.

Ozračje se nevarno segreva
Zemljino ozračje se bo do leta 2100 ogrelo v povprečju za štiri stopinje, če ljudje ne bomo spremenili načina življenja, ugotavljajo znanstveniki. To bi se zgodilo zaradi velike količine toplogrednih plinov v ozračju. Največja težava je uporaba fosilnih goriv, to je plina, nafte in premoga, ki je tudi največji onesnaževalec.

Posledice bi bile uničujoče
Tako močno segrevanje bi imelo uničujoče posledice: taljenje ledenikov, naraščanje gladine morij, izginotje manjših otokov, povodnji, suše, primanjkovanje pitne vode in uničenje pridelkov. To pomeni tudi dvig cen hrane, 100 milijonov več revnih ljudi, izumrtje nekaterih živalskih vrst. Čeprav so se države že zavezale k temu, da bodo poskrbele za zmanjšanje izpustov, pa se bo po trenutnih ocenah ozračje vseeno segrelo za skoraj tri stopinje, kar je preveč.

Cilj podnebne konference v Parizu
Pariška konferenca bo poskušala v skupnem dogovoru povezati vseh 195 držav. Največja težava je, kako določiti, koliko toplogrednih plinov manj naj bi v ozračje izpuščala posamezna država. Države v razvoju, ki nimajo toliko denarja, poudarjajo, da bodo izpuste zmanjšale le, če jih bodo finančno podprle bogate države. Cilj podnebne konference v Parizu je torej dogovor vseh držav glede zmanjšanja količine izpustov toplogrednih plinov do te mere, da se Zemljino ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji, kar naj bi bila še obvladljiva sprememba. Hkrati pa bo treba resneje razmisliti o prehodu na naravne in obnovljive vire energije.

Prva podnebna konferenca v Berlinu
Prvič so se pod okriljem organizacije Združenih narodov politiki zaradi podnebja sestali pred 20-imi leti v Berlinu. Najbolj znan dogovor pa so sklenili dve leti zatem v Kjotu, zato mu rečemo kjotski protokol. Ta je zapovedal, da moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. A države, ki so največje onesnaževalke, ZDA, Kitajska in Indija, ga niso sprejele. Zato je letošnja konferenca toliko bolj pomembna, saj na njej sodelujejo tudi ZDA in Kitajska. Ta zaradi pretiranega onesnaženja že zapira 2000 tovarn.

Kaj je kjotski protokol?
Kjotski protokol je mednarodni sporazum ali dogovor, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, do danes pa 194, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Prve države so ga podpisale leta 1997 v japonskem mestu Kyotu. Slovenija je kjotski protokol podpisala leta 1998. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005. Izpusti držav, ki so dogovor podpisale, predstavljajo 61 % vseh svetovnih izpustov.
Kjotski protokol podpirajo predvsem države Evropske unije, okoljevarstvene organizacije in Organizacija združenih narodov. Nekateri dvomijo v učinkovitost kjotskega protokola, ker v njem ne sodelujejo Združene države Amerike in druge hitro rastoče države (npr. Kitajska in Indija), ki proizvajajo bistveno več toplogrednih plinov kot vsa Evropska unija skupaj.

Kaj so toplogredni plini?
To so plini, ki nastanejo ob izpustih iz avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, različnih tovarn in na Zemlji povzročajo učinek tople grede. To pomeni, da ostajajo znotraj ozonskega plašča, ki ščiti Zemljo, ga unčičujejo in tanjšajo ter povzročajo dvigovanje temperatur ozračja. Podobno deluje tudi domača topla greda ali pa rastlinjak, kjer ima mama ali babica čez zimo spravljene rože, ki pa zaradi toplote uspevajo. Pri Zemlji pa je ta toplota slaba, saj se zaradi nje topi led, posledično se dviguje gladina morja, kar pomeni, da lahko pride do poplav v nekaterih mestih ob morju. Ogrožene pa so tudi živali, ki živijo na ledenem severu, na primer polarni medvedi, saj se z topljenjem ledu zmanjšuje njihov življenjskih prostor.

Izpusti toplogrednih plinov zaradi industrije vse večji
Toplogredni plini vpijajo toplotno sevanje zemeljske površine. Brez njih ne bi bilo življenja na Zemlji, saj bi se toplota razpršila v vesolje. Ti plini nastajajo pri ravnanju z odpadki, izpušnih plinih prevoznih sredstev in v industriji. Prav zaradi pospešenega razvoja industrije so se v zadnjih desetletjih emisije ali izpusti teh plinov izrazito povečali, prišlo je do povečanja učinka tople grede, kar je privedlo do segrevanja ozračja.

Kako segrevanje ozračja vpliva na podnebje?
Segrevanje ozračja je povzročilo spremembe podnebja, ki se po mnenju strokovnjakov že kažejo, spremembe pa bodo še večje v prihodnosti, če izpustov toplogrednih plinov ne bomo omejil. Verjetno se bo povečalo število vročih dni, razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo pa se bo zmanjšala. Pričakovati je tudi različno porazdelitev padavin prek leta, možne so poplave.

PV


Kaj lahko ti narediš za lepše okolje? Poglej, kaj ti svetujejo vrstniki, pravi energetski detektivi