V pritličju obiskovalce čaka predor za igralce, ki jih popelje do stalne razstave. Ena osrednjih tem je nemška reprezentanca, samo svetovnemu prvenstvu leta 2014 pa je posvečenih 700 kvadratnih metrov. Med drugim je v muzeju tudi avtobus, ki je nemške nogometaše leta 2006 vozil na tekme na domačem svetovnem prvenstvu in nato lani po vrnitvi iz Brazilije.

A muzej v steklenih vitrinah ne ponuja v ogled le nogometnih eksponatov. Štiriindvajseturni filmski in zvočni zapisi prikazujejo najpomembnejše nogometne trenutke v zgodovini. Poseben kino v tridimenzionalni tehniki pa ponuja iluzijo, da so obiskovalci muzeja v istem prostoru z nogometaši.

Nastavljenih je tudi nekaj samodejnih sprožilcev, in ko si obiskovalec denimo približa žogo iz finala leta 1954 − tekma je šla v nemško zgodovino kot čudež v Bernu −, zazveni nemška himna.

Velik del razstave je namenjen tudi nemški Bundesligi vse od njene ustanovitve leta 1963, nato sledi sprehod skozi več kot pet desetletij zgodovine. Večna nemška lestvica opisuje razvoj klubov, v interaktivni reporterski kabini se obiskovalci lahko preizkusijo kot nogometni komentatorji.

Gradnja muzeja je stala 36 milijonov evrov, v njem pa je na voljo 1600 muzejskih predmetov. Vstopnica stane 17 evrov, kar pa upravljavci opravičujejo z dejstvom, da za vzdrževanje muzeja od države ne dobijo prav nič denarja. Za normalno delovanje potrebujejo namreč kar 270.000 evrov na leto.

PV
Foto: EPA