Zidovi v Evropi

27. 10. 2015

V rubriki Podrobno pod lupo smo pokazali, kakšne zidove smo v preteklosti že imeli, kako smo jih podirali in kako je strah pred priseljevanjem spodbudil postavljanje novih.

Berlinski zid
Leta 1961 je takratna vlada Vzhodne Nemčije po naročilu Enotne socialistične partije Nemčije postavila berlinski zid. Ta je preprečeval, da bi se prebivalci slabše razvitega vzhodnega dela Berlina množično preseljevali v razvitejši zahodni del. Berlinski zid so podrli pred 26 leti, 9. novembra 1989, po več kot 28 letih. Povod so bila množična zborovanja in protesti, zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov, množični pobegi z vzhoda na zahod, deloma prek evropskih prestolnic (npr. Prage) in deloma prek madžarsko-avstrijske meje. Podobno o berlinskem zidu lahko prebereš v Infomatu.

Ceuta in Melilla
V 90. letih prejšnjega stoletja so Španci ogradili Ceuto in Melillo. To sta bili španski enklavi, ozemlji, z vseh strani obdani z ozemljem afriške države Maroko. Visoki zidovi iz bodeče žice preprečujejo, da bi vanju v želji po boljšem življenju prihajali Afričani.

Šengenski sporazum
Pred 30 leti, še pred padcem berlinskega zidu, so predstavniki Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, Luksemburga in Nizozemske podpisali tako imenovani šengenski sporazum. Z njim so želeli omogočiti prosto gibanje ljudi po območju držav podpisnic. Danes šengenski režim obsega že 26 držav, prehajanje med njimi naj bi bilo prosto.

Zidovi in prepreke v zdajšnji begunski krizi
Danes vsaj štiri milijone prebežnikov želi z Bližnjega vzhoda priti v Evropo, ta pa v strahu pred begunci in priseljenci postavlja nove zidove. Zaradi sirskih beguncev se je najprej ogradila Turčija, na meji z njo pa sta nato žico razpeljali Grčija in Bolgarija. Na Madžarskem so balkansko begunsko pot presekali z ogrado na mejah s Srbijo in Hrvaško. Francozi in Britanci z ogradami varujejo vstop v predor pod Rokavskim prelivom. Nekateri menijo, da bi pred velikim navalom prebežnikov morali z ograjo zaščititi tudi našo državo.

PV


Infomatu smo podrobneje predstavili berlinski zid.

Berlinski zid je ločil veliko družin. Veliko tistih na vzhodni strani zidu je ostalo brez dela in zaslužka. Kakšno je bilo življenje tam pred četrt stoletja?

Zakaj ljudje zapuščajo domovino in kam si želijo? Pojasnjujemo v Infoteki.

Preveri, kako so zbiranja pomoči za begunce lotili na Osnovni šoli Franceta Bevka iz Ljubljane.

Število prebežnikov v Sloveniji se povečuje. Kaj se je dogajalo z begunci v preteklih dneh?

Obiskali smo vaše vrstnike, ki so med begunci na poti v boljše življenje.