Fašizem

25. 5. 2015

V Evropi je med letoma 1914 in 1918 potekala prva svetovna vojna. Začela se je, ko je Avstro-Ogrska, h kateri je spadalo tudi ozemlje današnje Slovenije, napovedala vojno Srbiji.


Na strani Avstro-Ogrske so bile še Nemčija, Turčija in Bolgarija− skupaj jih imenujemo centralne sile −, proti njej pa zaveznice Velika Britanija, Francija, Italija, Rusija in ZDA.   

Maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski in na območju Primorske je nastalo bojišče, poimenovano soška fronta. Centralne sile so italijanske vojake sicer pregnale s tega območja, vendar sta se avstro-ogrska in nemška vojska ob kapitulaciji leta 1918 z njega umaknili. Italija je nato zasedla je tudi s Slovenci poseljene dele Primorske. 

Goriško območje je bilo zaradi soške fronte gospodarsko uničeno, večina gospodarstva je prešla v last Italijanov, Slovenci pa so bili odvisni predvsem od skromnega kmetijstva. Italijani so nato začeli postopoma zatirati slovensko govoreče Primorce. 

Čedalje huje je bilo po letu 1919, ko je v Italiji nastala fašistična stranka. Fašisti so na slovenski strani prepovedali rabo slovenščine v javnosti, to je na sodiščih, uradih, na javnih napisih, celo na nagrobnikih in v cerkvah, društva in knjižnice so bili razpuščeni. Do leta 1927 so vse šole postale italijanske.

Fašizem je pri Slovencih izzval odpor, ki je včasih sprožil tudi oborožene napade. Gnev fašistov do Slovencev pa se je še poglobil z drugo svetovno vojno. Po italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so fašistične oblasti še poostrile zatiralske ukrepe proti Slovencem na Primorskem.  

Torej: Slovenci nasprotujemo oživljanju fašističnih idej zato, ker so fašisti Slovencem prizadejali veliko hudega, jih zatirali in mnoge tudi ubili.  

Na naših straneh si lahko preberš še več o I. svetovni vojni in II. svetovni vojni.

RK