Evrovizija nekoč in danes

20. 5. 2015

Davnega leta 1956 se je začel eden najstarejših televizijskih spektaklov na svetu. Evropske države so priredile skupno glasbeno tekmovanje.


Za prvo prizorišče je bila izbrana Švica, sodelovalo pa je le sedem držav. Javnega glasovanja takrat še ni bilo. Zmagovalca je izbrala žirija.

Takrat tudi še ni veljalo pravilo, da mora naslednje leto prireditev organizirati zmagovalka. Čeprav so nekatere države zaradi nejasnih pravil tekmovanje zapuščale, je Evrovizija v poznih šestdesetih letih vseeno vztrajala. Spremljati so jo začeli ljudje po vsem svetu.

Verjetno redko kdo ne pozna zimzelene uspešnice Waterloo. Z njo je leta 1974 zmagala takrat še ne slavna švedska skupina Abba. Waterloo je najbolj priljubljena skladba Evrovizije po izboru gledalcev. Celine Dion je še eno ime, ki je zaslovelo po zmagi na Evroviziji. Francoska Kanadčanka je v osemdesetih zmago prinesla Švici.

Najuspešnejša država festivala je Irska. V žepu ima kar sedem zmag.Sčasoma se je tekmovanju priključevalo vse več držav, tudi neevropskih: na primer Armenija, Gruzija, Azerbajdžan, Izrael. Zato so morali organizatorji tekmovanje razdeliti na dva polfinalna in finalni večer.

Pet držav, ki največ prispevajo v skupno blagajno, avtomatično dobi vstopnico za finalni nastop. Letos sta poleg njih še gostujoča Avstrija in nova na evropskem odru - Avstralija. Namen avstralskega nastopa je povezovanje, saj je letošnje geslo festivala: Gradimo mostove. 

Slovenijo letos na Dunaju zastopa duo Maraaya s pesmijo Here for you. Poznavalci mu napovedujejo uvrstitev v finale. Najboljši slovenski uvrstitvi do zdaj sta sedmi mesti Nuše Derenda in Darje Švajger.

RK