Razstava Šolstvo nekoč in danes

16. 5. 2015

Na Osnovni šoli Danile Kumar se je aktiv matematikov odločil, da izpelje idejo o razstavi Šolstvo nekoč in danes, ki je kar nekaj časa zorela v njihovih glavah.

Pod taktirko Helene Leskovar je tako nastala zgodovinska razstava, ki nam pripoveduje zgodbo o tem, kako se je šolstvo na slovenskih tleh pravzaprav začelo in razvijalo ter kakšno je postalo danes.

Pri razstavi so sodelovali tudi učenci, ki so pobrskali doma in prinesli eksponente za razstavo, prav tako pa so sodelovali tudi ostali učitelji na osnovni šoli ter prispevali svoje spomine na šolske dni. Na pomoč jim je priskočil tudi Etnografski muzej, ki je posodil svojo vitrino.

Nekaj o zgodovini šolstva?

Sprva so se otroci učili od svojih staršev. Seveda to ni bila šola v pravem pomenu besede, šlo je za življenjsko šolo, saj so se otroci učili predvsem praktičnih znanj, ki so jih potrebovali za preživetje.


Prvi učitelji pa so bili misijonarji, ki so prihajali v naše kraje ter poučevali nepismene ljudi. Učili so jih predvsem verske obrazke, ki so se jih morali učenci učiti na pamet.

Na slovenskem ozemlju se prve šole pojavijo v 10. stoletju. Žal pa so bile nedostopne za Slovence, saj smo bili razred podložnikov. Takrat pa se je šolal le višji sloj prebivalstva.

Prva mesta so začela nastajati v 12. in 13. stoletju in takrat se je razvila tudi potreba meščanskih sinov po znanju pismenosti z elementi računanja. Še vedno so se v šolah lahko izobraževali le dečki.

Obdobje protireformacije na slovenskem poznamo kot prelomnico na kulturnem, verskem in šolskem področju. Primož Trubar velja za očeta osnovne šole pri nas. Zavzemal se je, da bi se naučili brati in pisati v maternem jeziku, v slovenščini. Napisal je tudi prvi učbenik Katekizem, njegov Abecednik pa danes poznamo kot prvo berilo.

V času vladavine Marije Terezije, leta 1774 je bila na našem ozemlju uvedene splošna šolska obveznost za vse otroke, ki so bili stari od 6 do 12 let. Takrat so poznali tri oblike šol: trivialne, glavne in normalne.

V času Ilirskih provinc, od leta 1809 do 1813, so Francozi uvedli enotno štirirazredno osnovno šolo. Valentin Vodnik je menil, da mora biti slovenščina ne le jezik učinkovitejše verske vzgoje, ampak jezik izobraževanja. S tem so se strinjali tudi Francozi.

Po odhodu Francozov je cerkev zopet prevzela šolstvo pod svoje okrilje. Nato pa leta 1867 šole ponovno postale državne in deželne ustanove, takrat se uvede tudi osemletna osnovna šola.

Med drugo svetovno vojno je šolstvo kar malo zastalo. Nemci so v času okupacije poučevali v nemščini, Italijani v italijanščini, delovale pa so tudi partizanske šole.

Po vojni pa najprej uvedejo obvezno sedemletno šolanje, a kmalu pridejo spremembe in tako leta 1950 dobimo nazaj osemletno šolanje. V šolo so sprejemali otroke stare 7 let.

V obdobju 70. in 80. let prejšnjega stoletja so šole nastajale zelo hitro. Predšolski otroci začnejo obiskovati tudi malo šolo.

Kako pa je danes?

Osnovna šola je obvezna za otroke stare od 6. do 15. let in traja 9 let. Prav tako pa imamo v Sloveniji kar nekaj osnovnih šol s prilagojenim programom, kamor so vključeni otroci s posebnimi potrebami.

PP