Teorija velikega žebljička

25. 3. 2015


Ko so znanstveniki opazovali planete zunaj našega osončja, so opazili nekaj nenavadnega. Večina planetov je bila namreč veliko bližje zvezdi, okoli katere krožijo, kot planeti našega osončja. Veliko večji planeti, kot je naša Zemlja, so bili bližje zvezdi kot Merkur, ki je prvi planet našega osončja. To, da se planeti drugih osončij razvrščajo drugače, je znanstvenikom dalo misliti.

Tako so razvili tako imenovano teorijo velikega žebljička, ki pravi, da se je Jupiter v svojih začetkih v našem osončju obnašal kot slon v trgovini s porcelanom. Pomikal se je proti Soncu in razmetaval planete in asteroide. Šele ko se je pojavil gravitacijsko močni Saturn, se je Jupiter začel pomikati nazaj proti mestu, kjer kroži danes.

Tako se moramo po tej teoriji zahvaliti planetu Saturnu, da sploh obstajamo.

RK