Cepiva proti gripi

22. 1. 2015 - Podrobno pod lupo

Cepivo proti gripi je letos manj učinkovito kot v preteklosti. V povprečju zaščiti le dobro petino tistih, ki se cepijo. Ampak zakaj cepivo proti gripi letos ni tako učinkovito kot lani in kako se sploh odločajo, kakšno cepivo izdelati? Podrobno pod lupo.


Obolevanje za gripo se bliža vrhuncu, ki naj bi napočil čez teden ali dva. Več slovenskih bolnišnic je že omejilo obiske. Najljubši letni čas virusov gripe je zima. V hladnem vremenu se namreč bolje razmnožujejo in lažje prenašajo s človeka na človeka.   

Čeprav gre za eno samo bolezen, gripo, jo povzroča v resnici veliko različnih virusov, npr. virus gripe podtipa A (H3N2), A (H1N1) in B, pri vsakem od teh pa obstajajo še številni sevi. 

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije dvakrat letno zberejo viruse in jih preučijo. Na podlagi tega, kateri so se razširili na eni polobli, lahko dokaj natančno predvidijo, kateri bodo čez pol leta prevladovali na drugi.
Tokrat se je zgodilo, da se je virus gripe A (H3N2) močno spremenil, in to po tistem, ko so se strokovnjaki lani februarja že odločili, katero cepivo izdelati. In ker postopek izdelave cepiva traja skoraj pol leta, jim ga ni uspelo izdelati za spremenjeni virus. 

Gripa
Bolezenski znaki gripe so hujši in trajajo dalj kot tisti pri prehladu. Okrevanje traja od enega do dveh tednov. Bolezenski znaki gripe pa so povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, suh kašelj, boleče grlo, zamašen nos, kihanje in bolečine v rokah ter nogah. 

SK