Adventni čas

30. 11. 2014 - Adventni čas traja do 24. decembra

S prvo adventno nedeljo se za kristjane začenja adventni čas. To je čas pričakovanje in priprav na božič, ko praznujejo Jezusovo rojstvo. Po cerkvah in tudi po domovih so zato pripravili adventne vence, ki so zunanje znamenje tega pričakovanja, na njih bodo vsako nedeljo prižgali eno svečo. Adventni čas se konča v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, dan pred božičem.

Pomen adventnega venca
Venec, na katerem se vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več, je sicer razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki govorijo o življenju in o Jezusovem prihodu. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost.

Sveče naj bi bile vijolične ali bele, saj vijolična barva predstavlja upanje. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo, ki v prostor prinaša vedno več svetlobe, pa simbolizira rast dobrega. Med drugim predstavljajo štiri strani neba, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi, prav tako predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo. Simbolika vijolične barve pa predstavlja upanje, da bo tema premagana.

Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja. Je pa predvsem med verujočimi že možno videti dodatno okrasje, kot so posušeno sadje, pentlje, koralde in biserčki.

Adventni venci nekoč
Adventni venec se je kot okras in simbol adventnega časa v Sloveniji uveljavil v 80. letih 20. stoletja, prišel pa je od germanskih narodov. Po izročilu je prvi venec v prvi polovici 19. stoletja naredil evangeličanski duhovnik v Nemčiji, in sicer za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje.Ta venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, od sveč pa so se obdržale le še štiri.

Na božič se pripravljamo tudi osebnostno
Bolj kot zunanja priprava je za vernike v adventu pomembna duhovna priprava na prihajajoč praznik. Ta se kaže v osebni molitvi, prejemu zakramentov (npr. spoved, evharistija …),postu in dobrih delih. Adventni čas ni omejen na točno število dni, zaključi se v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, dan pred božičem.

Začenja se tudi novo cerkveno leto
S prvo adventno nedeljo se tako v Evangeličanski kot Katoliški cerkvi začenja tudi novo cerkveno leto. Papež Frančišek je to leto, ki ga bodo v Vatikanu odprli z današnjim bogoslužjem, razglasil za leto posvečenega življenja.

Adventni čas v drugih cerkvah
Nekateri pravoslavni kristjani, med njimi tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo pozneje, in sicer 7. januarja po našem koledarju. Adventni čas pri njih pa traja 40 dni pred praznikom, tako so z njim začeli že v petek. V tem času za pravoslavne vernike velja tudi post, ki z bližanjem praznika postaja vse strožji.

PV
Foto: BoBo