Lestvica najsrečnejših držav

26. 11. 2014 - Slovenija je na 44. mestu

Tisti, ki v življenju iščejo srečo in osebno zadovoljstvo, bi se morali preseliti v severno Evropo, izogibati pa bi se morali afriškim državam, Egiptu in državam, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza, kaže poročilo World Happiness Report, izdano pod okriljem Združenih narodov. Najsrečnejša država je Danska, Slovenija pa zaseda 44. mesto.

Najsrečnejši so na Danskem
V skladu s poročilom  so najsrečnejše države na svetu Danska, Norveška, Švica, Nizozemska in Švedska. Celotna lestvica zajema 156 držav, povsem na dnu pa so se znašle države podsaharske Afrike - Ruanda, Burundi, Srednjeafriška republika, Benin in Togo. Med večjimi državami so ZDA 17. glede na celotno srečo, s čimer so zaostale tudi na primer za Kanado (6. mesto), Avstralijo (10. mesto), Izraelom (11. mesto) in Mehiko (16. mesto). Velika Britanija je 22. najsrečnejša država na svetu, Nemčija je 26., Rusija 68. in Kitajska 93.

Slovenija v prvi tretjini
Slovenija je na 44. mestu, pri čemer je na lestvici od nič do deset zadovoljstvo njenih prebivalcev ocenjeno z oceno 6,060. Tik pred Slovenijo je sicer na lestvici Japonska, takoj za njo pa Italija. V Sloveniji se je sicer ocena sreče v primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih od 2005 do 2007, dvignila.

Večina sosednjih držav za nami
Med drugimi državami iz soseščine se najvišje nahaja Avstrija, ki je na visokem osmem mestu. Hrvaška se medtem nahaja na 58., Madžarska pa na 110. mestu.

Svet je srečnejši
Raziskava, na podlagi katere je bila sestavljena lestvica, je bila opravljena med letoma 2010 in 2012, letošnje poročilo pa sledi lanskemu, ki je bilo prvo tovrstno. Raziskovalci sicer ugotavljajo, da je v zadnjih petih letih svet postal malenkost srečnejši in boljši prostor za življenje, a se tako gospodarski kot tudi politični pretresi močno poznajo na blaginji prebivalcev nekaterih
držav.

Sreča ni odvisna le od denarja
Raziskovalci  opozarjajo, da je stopnja sreče odvisna od veliko več dejavnikov kot zgolj od višine prihodkov. Najbolj so se namreč ocene sreče v državah znižale zaradi zmanjšanja občutka svobode sprejemanja ključnih odločitev v življenju, pomemben dejavnik pa je tudi duševno zdravje. Merili in točkovali so prihodek na prebivalca, podporo sodržavljanov, radodarnost, svobodo odločanja in še nekatere druge dejavnike. Tam, kjer so ljudje srečnejši, so tudi bolj zdravi, ustvarjalnejši in tesneje povezani, zato bolje vplivajo na družino in naredijo več, kar je dobro za gospodarstvo.

PV