1. svetovna vojna

11. 11. 2014

Prva svetovna vojna znana je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki. Sprva manjši evropski spor na Balkanu je prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V vojni je bilo 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih.

Vzroki za prvo svetovno vojno
Kljub temu, da je od začetka uničujoče vojne minilo 100 let, si zgodovinarji niso enotni, zakaj je do nje prišlo. Imperializem, kolonializem, nacionalizem, boj za gospodarsko prevlado, sistem zavezništev, tajna diplomacija, napačne politične odločitve, propaganda in nepremišljene odločitve cesarskih dvorov so samo eni izmed številnih vzrokov za nastanek velike vojne.

Povod: atentat na prestolonaslednika
Medtem ko je v Srednji Evropi mir zagotavljal zapleten sistem zavezništev, to ni veljalo za nestabilni Balkan, ki so ga desetletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Po umiku Otomanskega cesarstva z Balkana ter dveh balkanskih vojnah je Srbija postala nova balkanska velesila. Bila je v sporu z Avstro-Ogrsko, ki je želela Srbiji pokazati svojo moč in enotnost, tako da je v okolici Sarajeva organizirala vojaške manevre, ki se jih je udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo ženo Sofijo. Tam je atentat nanju izvedel Gavrilo Princip. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter v naslednjih dneh povzročil politično in diplomatsko krizo. Kasneje je postal povod za prvo svetovno vojno.

Bojevali so se vsi, vsepovsod
Bojišča prve svetovne vojne so obsegale številne evropske pa tudi druge države. Zahodna fronta je bila ena izmed treh glavnih evropskih bojišč prve svetovne vojne. Potekala je od Ostendeja na belgijski obali, preko skrajnega zahoda Belgije, severnega dela Francije vse do francosko nemške meje ob reki Ren ter nato proti jugu do tromeje med Francijo, Nemčijo in Švico v maksimalni dolžini 740 km.
Vzhodna fronta se je raztezala od Baltskega morja na severu vse do Črnega morja na jugu, s čimer je bila to najdaljša fronta prve svetovne vojne. V boje na vzhodni fronti so bile vpletene Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija, Bolgarija in Romunija.
Italijanska fronta je bila dolga 600 km, potekala pa od tromeje med Švico, Italijo in Avstro-Ogrsko preko Tirolskih Dolomitov, Karnijskih Alp, Julijskih Alp, ob reko Soči do njenega izliva v Jadransko morje.
Balkansko bojišče je bilo prvo bojišče, ki se je odprlo v prvi svetovni vojne. Označuje vse vojaške operacije na balkanskem polotoku med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Bolgarijo in Otomanskim cesarstvom na eni strani ter Srbijo, Črno goro, Romunijo in njenimi zavezniki na drugi strani.
Prva svetovna vojna je potekala tudi na Bližnjem vzhodu in v kolonijah. Vojna na morju je skozi prvo svetovno vojno igrala izredno pomembno vlogo saj so preko svetovnih morij, še posebej Atlantskega oceana, potekale življensko pomembne oskrbovalne poti tako za zaveznike kot za centralne sile.

Prvič boj tudi v zraku
V prvi svetovni vojni se je uveljavilo popolnoma novo bojišče, ki je za vedno spremenilo način bojevanja. To je bilo bojevanje v zraku. Zardi vojne je prišlo do hitrega napredka letalstva, ki je iz le izvidniške vloge na začetku vojne prišel do razvoja uničujočoih bombnikov. Prvič v zgodovini se je zgodilo tudi, da so letala poletela iz ladje ter napadla cilje na tleh, in da je letalo potopilo podmornico ter bojno ladjo.

Konec: 11. 11. 1918 ob 11.00
Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila več milijonov mrtvih ranjenih in pogrešanih ter povzročila ogromno gospodarsko škodo. Premirje je bilo dokončno podpisano v poveljniškem vagonu generala Focha 11. novembra 1918 ob 5:10 (uradno je bila zabeležena ura 5:00) s pričetkom veljavnosti ob 11:00. V roku pol ure je novica o podpisu premirju obkrožila svet, ljudje v Parizu, Londonu, New Yorku in drugih krajih po svetu so se pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Točno ob 11:00 so topovi, puške in stojnice utihnile, po 1.568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec. Njen konec je bil prav tako nenaden in nesmiseln kot njen začetek, 1. avgusta 1914.

PV