Berlinski zid

7. 11. 2014 - Zid je padel 9. novembra 1989

Berlinski zid je bila prepreka, dolga več kot 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Čas hladne vojne
Po drugi svetovni vojni, leta 1945, so si države zmagovalke razdelile vpliv nad ozemljem premagane Nemčije: Sovjetska zveza je dobila vzhodni del, zahodni pa je pripadel ZDA, Veliki Britaniji in Franciji. Razdeljeno je bilo tudi glavno mesto Berlin. Štiri leta pozneje so vzhodni del, ki je bil pod taktirko tedanje Sovjetske zveze, poimenovali Nemška demokratična republika (NDR), zahodnega pa Zvezna republika Nemčija (ZRN). To je bil tudi čas zaostrovanja odnosov med  ZDA in Sovjetsko zvezo, ko sta si državi nenehno grozili z vojaškim napadom. A ker je orožje ostalo neuporabljeno, to je hladno, temu obdobju pravimo tudi čas hladne vojne. Z zaostritvijo odnosov v hladni vojni so se močno zaostrili tudi varnostni ukrepi na meji. Meja tako še zdaleč ni bila več samo meja med dvema med seboj politično, gospodarsko in kulturno različnima si oblastema, ki sta si sovražno stali nasproti.

Mesto razdvojeno
Mesto Berlin se je tako znašlo sredi hladne vojne. Vzhodni del mesta je bil slabše razvit, zato so se prebivalci v velikem številu selili na zahod, v Zvezno republiko Nemčijo. Vzhodnonemška vlada je hotela preseljevanje preprečiti, zato je dala najprej namestiti bodečo žico in ograjo. Leta 1961 pa so začeli graditi več kot 156 kilometrov dolgi berlinski zid z bodečo žico, jarki in opazovalnimi stolpi, ki je mesto in državo razdelil na dva dela. Za vzhodnonemške vojake, ki so stražili mejo, je veljal ukaz, ki je od njih zahteval, da preprečijo vsak poskus pobega, če ne drugače, tudi z ubojem, kar so tudi redno izvrševali. Vojaki so bili zadolženi tudi za preprečevanje vmešavanja zahodnonemškega tiska, ki je berlinski zid in vse nepravilnosti, ki so se tam dogajale, skrbno nadziral, dokumentiral in jih tudi skušal preprečevati. V 28 letih, kolikor je zid stal, je pri poskusih pobega umrlo najmanj 240 ljudi.

Padec zidu
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989, po več kot 28 letih. Povod so bila množična zborovanja in protesti, zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov, množični pobegi z vzhoda na zahod, deloma prek evropskih prestolnic (npr. Prage) in deloma prek madžarsko-avstrijske meje. Zahodni prebivalci so po padcu zidu vzhodnjake lepo sprejeli. Padec berlinskega zidu je postal pomemben dogodek v svetovni zgodovini, ki so ga za božič leta 1989 proslavili z ogromnim koncertom.

Berlinski zid danes
Danes je od berlinskega zidu ostalo le malo. Najbolj znani ostanki niso prvotni, ampak so jih postavili na novo. Na nekaterih mestih še vedno stojijo opazovalni stolpi. Sled, kjer je stal zid, je na nekaterih mestih še vedno dobro vidna. Večinoma tam danes vodi kolesarska steza.

Del zidu lahko tudi odkupite
Tisti, ki so si vedno želeli pisati slogane o miru, svobodi ali ljubezni na berlinski zid, so 25 let po njegovem padcu končno dobili svojo priložnost. V industrijski coni blizu Berlina namreč ležijo številni ostanki zidu, veliki 1,2 krat 3,6 metra. Lastniki zemljišča zdaj vabijo turiste, naj pišejo in rišejo po ostankih zidu, posamezne kose pa lahko nato tudi odkupijo. To sicer ne bo ravno poceni spominek: posamezen kos stane najmanj 500 evrov, poleg tega bo moral kupec plačati tudi stroške prevoza tritonskega ostanka znamenitega zidu.

Odprli še zadnji podzemni prehod
V Berlinu so 17. oktobra 2014 odprli še zadnji nekdanji skrivni podzemni prehod med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. S tem so želeli opozoriti na trpljenje Vzhodnih Nemcev, ki so umrli med poskusom bega na Zahod. Skrivni prehod v berlinskem okrožju Mitte je bil eden od približno 70, po katerih so prebivalci nekdanje Nemške demokratične republike bežali v Zvezno republiko Nemčijo. Koliko ljudi je v času delitve Nemčij po podzemnih rovih pobegnilo iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo, ni znano.

PV
Foto: EPA