LuxLeaks, davčna afera

7. 11. 2014 - Milijardni dobički z izogibanjem davkom

Preiskovalni novinarji so razkrili skrivne posle luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, ki omogočajo izogibanje davkom. Več kot 340 mednarodnih korporacij (organizacija več sorodnih podjetij) se že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu, ki jim omogočajo znižanje davčnih obveznosti, torej plačevanja nižjih davkov. Luksemburg je postal davčna oaza. Luksemburška davčna afera je že poimenovana Luksemburg Leaks ali krajše LuxLeaks.

Sodelovalo 80 novinarjev iz 26 držav
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu je z objavo serije člankov iz najnovejše mednarodne novinarske preiskave o skrivnih davčnih dogovorih v Luksemburgu začel v sredo. Več kot 28.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil ICIJ v polletni raziskavi, je preiskovalo preko 80 novinarjev iz 26 držav. Dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Juncker. Komisija se medtem že več mesecev bojuje z Luksemburgom v preiskavi domnevnih kršitev evropske zakonodaje z ugodnimi davčnimi dogovori s podjetji Amazon in Fiat Finance.

Takšno izogibanje davkom je zakonito
Luksemburški predsednik vlade Xavier Bettel je zagotovil, da so bili davčni posli z največjimi mednarodnimi družbami zakoniti. Objava slabo luč meče na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je bil pred Bettelom luksemburški premier kar 19 let, torej v času, ko je bilo sklenjenih mnogo poslov. Davčni sistem v Luksemburgu je konkurenčen. Če podjetja uspejo znižati svoje davčne obveznosti na manj kot odstotek, to ni problem davčnega sistema v eni državi, temveč dejstva, da davčni sistemi po državah niso poenoteni, poudarjajo strokovnjaki.

V aferi vsa večja podjetja
Nekatera podjetja so za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu plačale manj kot odstotek davščin, skupaj pa so preko te države največje svetovne korporacije prelile na stotine milijard evrov prometa in se izognile plačilu več milijard evrov davkov v državah, v katerih ustvarjajo dobičke. Čeprav so mednarodne korporacije na ta način plačale občutno nižje davke, gre za povsem legalno dejanje, v njem ni nič nepoštenega ali neetičnega. Med korporacijami, ki se poslužujejo teh dogovorov, so Pepsi, Ikea, GlaxoSmithKline, Volkswagen, največje svetovne banke in veliki finančni skladi.

Kaj je davčna oaza?
Davčna oaza je država, ozemeljski teritorij ali otok, kjer so davki veliko nižji kot drugod, varčevalcem pa ni treba pojasnjevati, od kod so dobili denar. Takšne države imajo ohlapno zakonodajo in so slepa za kriminalno poreklo denarja, ki prihaja v banke različnega porekla in ustanoviteljev.

PV