Evropski dan jezikov

26. 9. 2014 - 26. septembra, vsako leto od 2001

Vsako leto od leta 2001 dalje 26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski dan jezikov. Ta dan je namenjen osveščanju o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter spodbujanju učenja jezikov in medkulturnega razumevanja.

V Evropi je 24 uradnih jezikov
Evropski dan jezikov je Svet Evrope prvič organiziral leta 2001 v okviru evropskega leta jezikov. Njegov namen je ozaveščati o jezikih v Evropi ter spodbujati kulturno in jezikovno raznolikost in učenje jezikov skozi vse življenje. V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, približno 60 regionalnih in manjšinskih jezikov ter več kot 175 jezikov priseljencev. Vsaj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezičnega ali večjezičnega, kar pomeni, da govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Evropski dan jezikov se praznuje po celi Evropi.

Angleščina v vseh slovenskih osnovnih šolah
Ob evropskem dnevu jezikov je evropski statistični urad Eurostat objavil podatke o učenju jezikov v EU. Leta 2012 je bila angleščina z 97 odstotki daleč najbolj pogosto poučevan tuji jezik v zadnjih razredih osnovne šole. Sledili so francoščina (34 odstotkov), nemščina (22) in španščina (12). V Sloveniji se je leta 2012 kar 99,8 odstotkov učencev učilo angleščino, okoli 41 odstotkov nemščino, 2,6 francoščino in 2,5 odstotkov španščino.

Več jezikov zna, več veljaš!
Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine.

Večina evropskih jezikov za zapis uporablja latinico
Evropa je jezikovno bogata – obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. To je pomemben vir, ki ga moramo prepoznati, uporabiti in ceniti. Večina evropskih jezikov spada v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko jezikovno skupino. Germanska jezikovna skupina vključuje med drugim tudi danščino, norveščino, švedščino, islandščino, nemščino, nizozemščino, angleščino in jidiš. Romanska jezikovna skupina med drugim vključuje tudi italijanščino, francoščino, španščino, portugalščino in romunščino. Slovanska jezikovna skupina vključuje med drugim tudi ruščino, ukrajinščino, beloruščino, poljščino, češčino, slovaščino, slovenščino, srbščino, hrvaščino, makedonščino in bolgarščino. Večina evropskih jezikov uporablja latinico. Nekateri slovanski jeziki uporabljajo cirilico. Grščina, armenščina, gruzijščina in jidiš imajo svoje abecede.

Zakaj je učenje tujih jezikov pomembno?
Učenje jezikov prinaša koristi mladim in starim – nikoli nismo prestari, da bi se učili jezika in uživali nove možnosti, ki jih to prinaša. Četudi poznamo samo nekaj besed jezika države, kjer smo na obisku (na primer na počitnicah), nam to omogoča navezovanje stikov in nova prijateljstva. Učenje jezikov, ki jih govorijo drugi ljudje, nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in premagovanje kulturnih razlik.

Kaj pa slovenščina?
Slovenščina ima največ narečji in narečnih skupin, glede na število prebivalcev, kar 48. Za eno najtežji velja prekmurščina. Slovenski jezik ima 25 črk, 3 slovnična števila, 6 sklonov ter tri slovnične spole. Je edini jezik v EU, ki ima dvojino. Brižinski spomeniki so najstarejši ohranjeni zapis slovenščine, prvo slovensko tiskano knjigo pa smo dobili leta 1550. Napisal jo je Primož Trubar.

Slovenščina ne spada med ogrožene jezike
Čeprav je Slovenija majhna država, pa naš jezik ne sodi med najmanjše jezike sveta. Slovensko govori okoli 2,3 milijona ljudi. To je več kot je materinskih govorcev baskovšine, jezika s severa Španije ali pa irščine, ki je značilna za nekatere dele Irske. Kakšen je jezik mladih Slovencev, lahko preveriš v našem prispevku, vsako leto pa 21. februarja praznujemo tudi mednarodni dan materinščine.

Kako je, če ne zamenjaš le šole, ampak tudi državo, kjer govorijo drug jezik? Spoznajte 12-letnega Andreja iz Makedonije, ki obiskuje Osnovno šolo Toma Brejca Kamnik. 

PV

Foto: EDJ