Ponovno o podnebju

25. 9. 2014 - Zasedanje generalne skupščine OZN

Na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki do 1. oktobra poteka v New Yorku, bodo predsedniki držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor, govorili tudi o okolju in podnebnih spremembah.

Zasedajo enkrat letno

Generalna skupščina Združenih narodov je najpomembnejši izmed petih organov Organizacije združenih narodov. Zaseda enkrat letno na rednem zasedanju, ki traja približno 3 mesece. V Generalni skupščini nastopajo vse države, skupščina pa odloča o pomembnih zadevah.

Gobalni podnebni sporazum za manj izpustov

Najpomembnejša oseba Organizacije združenih narodov je generalni sekretar, ki trenutno prihaja iz Južne Koreje, ime mu je Ban-Ki-Moon. Sklicuje različna srečanja in pogovore. Eno takšnih je potekalo v torek, ko je z ostalimi udeleženci razpravljal o tem, kakšne spremembe doživlja naše podnebje in kaj morajo države storiti, da se bodo držale nove zaveze – dokumenta, ki se imenuje Globalni podnebni sporazum. K upoštevanju tega se bodo zavezale vse države, njihova glavna naloga pa je, da zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov v okolje. K upoštevanju teh pravil se je za Slovenijo zavezal tudi Pahor.

Kaj so toplogredni plini?

To so plini, ki nastanejo ob izpustih iz avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, različnih tovarn in na Zemlji povzročajo učinek tople grede. To pomeni, da ostajajo znotraj ozonskega plašča, ki ščiti Zemljo, ga unčičujejo in tanjšajo ter povzročajo dvigovanje temperatur ozračja. Podobno deluje tudi domača topla greda ali pa rastlinjak, kjer ima mama ali babica čez zimo spravljene rože, ki pa zaradi toplote uspevajo. Pri Zemlji pa je ta toplota slaba, saj se zaradi nje topi led, posledično se dviguje gladina morja, kar pomeni, da lahko pride do poplav v nekaterih mestih ob morju. Ogrožene pa so tudi živali, ki živijo na ledenem severu, na primer polarni medvedi, saj se z topljenjem ledu zmanjšuje njihov življenjskih prostor. Več o podnebnih spremembah.

Trgovanje z izpusti
Evropska unija sicer že sprejema nekatere ukrepe. Želi spodbuditi ravnanje, ki bi pripomoglo k zmanjševanju količine izpustov ogljikovega dioksida, zato se je domislila posebnega načrta: imenuje se trgovanje z izpusti ogljikovega dioksida, pri čemer se državam skrb za okolje obrestuje tudi v denarju. Slovenija naj bi leta 2013 s takšnim trgovanjem zaslužila okoli 22 milijonov evrov. To lahko stori zato, ker je del prvega mednarodnega sistema za trgovanje z emisijami, ki se z zmanjševanjem količin ogljikovega dioksida v zraku bori proti podnebnim spremembam. Vanj je vključenih 31 držav in okoli 12 tisoč objektov – tovarn in letalskih družb. Slovenija bo s trgovanjem z izpusti zaslužila precej denarja, ki pa ga država ne bo porabila za karkoli. Evropska unija namreč zahteva, da ga vsaj pol nameni za izvajanje podnebnih ukrepov - spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje kakovosti zraka v mestih in ureditev sistema ravnanja z odpadki.

SK, PV

Foto: Reuters