Afrika brez severnih medvedov

15. 8. 2014 - Živalski vrt ne bo nadomestil poginulih polarnih medvedov

Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, odpovedala so mu jetra in srce, so morali uspavati Wanga, še zadnjega severnega medveda, ki je živel na afriški celini.

S partnerico skupaj živela 27 let

Wang je v živalskem vrtu v Južnoašriški republiki poginil  le nekaj mesecev po tem, ko se je od življenja poslovila njegova dolgoletna partnerica, samička GeeBe, s katero sta skupaj živela 27 let. 30-letni polarni medved Wang se je v Afriko iz Kitajske preselil že leta 1986. Živalski vrt se je odločil, da ne bo nadomestil poginulih polarnih medvedov, ki so sicer navajeni hladnejšega vremena, a so se zmožni navaditi na temperature v Johannesburgu, ki lahko presežejo 30 stopinj Celzija.

Največja zver na svetu

Severni, tudi beli ali polarni medved je velik sesalec iz rodu zveri. Živi v in ob Arktičnem oceanu in je največja zver na svetu. Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kg in občasno presežejo 800 kg. Samice so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Odrasli samci merijo 2,1 do 3,4 m, samice pa od 1,9 do 2,1 metra. Mladiči ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 g. Severni medvedi so dobro zavarovani pred mrazom, a se pregrejejo pri temperaturah nad 10 °C. Njihova izolacija je tako učinkovita, da skoraj ne oddajajo toplotnega sevanja. Zaznavno toploto oddajajo le njihova stopala.

V ujetništvu samica živela 43 let

Severni medvedje živijo več kot 25 let. Po zadnjih podatkih je najstarejši medved v divjini poginil pri starosti 32 let, v ujetništvu pa je najdlje preživela samica, ki je umrla leta 1991, stara 43 let.

 

Severne medved ogrožata lov in globalno segrevanje

Na svetu živi od 16.000 do 35.000 severnih medvedov, od tega jih je 60 odstotkov v Kanadi. Severni medvedi naj bi bili ogroženi ne le zaradi lova, temveč tudi zaradi izgube naravnega življenjskega okolja, ki jo povzroča globalno segrevanje.

Mladički se radi drsajo

Severni medvedi slovijo po svojih zabavnih in fotogenih vragolijah. Pogosto se na primer drsajo po trebuhu, tepejo drug z drugim in potiskajo drug drugega pod vodo. Samica si brlog običajno uredi na pobočju, tako da se njeni mladiči lahko po zadnjicah drsajo v dolino.