Dan žensk

8. 3. 2013

Si predstavljate, da še pred stotimi leti ženske niso smele imeti potnega lista, če jim mož tega ni dovolil? Prav tako niso smele voliti ali pa je namesto njih lahko volil le njihov mož.

O vpisu na univerzo jih večina ni mogla niti sanjati. Niso hodile v službo, večina njih je skrbela za družino. A tudi ko so ženske naposled začele delati v tovarnah, so zaslužile veliko manj denarja, kot so ga zaslužili moški, ki so opravljali enako delo.

23. februarja 1909 so ameriške delavke z dnevom žensk prvič opozorile na krivice in tako začele boj za volilno pravico. Leto dni kasneje je političarka in borka za pravice žensk Clara Zetkin dan žensk prenesla tudi v Evropo.  Datum praznovanja takrat ni bil natančno določen, praznovale so ga včasih maja in včasih marca, na to pa se je 8. marec kot dan žensk ustalil v Sovjetski zvezi.

Vodilo boja za enakopravnost žensk je bila zahteva po enakem plačilu kot ga prejmejo moški ter volilna pravica, s katero bi same odločale o svojem življenju in o tem, kdo bo vodil državo. V ZDA so ženske volilno pravico dobile leta 1920. Na območju Slovenije leta 1945, v Švici pa še kasneje - šele leta 1971.  Danes ženske volilne pravice še vedno nimajo v Savdski Arabiji in Vatikanu. Tudi prizadevanje za enake plače še vedno traja.

Čeprav imajo pri nas ženske enake politične pravice kot moški, pa njihova zastopanost v politiki in na pomembnih družbenih položajih še vedno ne dohaja moških. A stvar se vendarle izboljšuje: v zadnji sestavi državnega zbora nas zastopa več kot tretjina poslank, Slovenija pa je nenazadnje dobila tudi prvo mandatarko za sestavo vlade Alenko Bratušek, ki je ob današnji priložnosti dejala, da slovenska politika ni več samo igra za fante.

Ali imajo današnji fantje enake pravice kot dekleta so nam zaupali naši učenci iz OŠ Livada.