Cvetna nedelja

24. 3. 2013

Cvetna nedelja (tudi cvetnica) ali oljčna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki k blagoslovu prinašajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je razširjeno po Evropi že od 9. stoletja dalje. Praznik je spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Takrat so ljudje lomili oljčne veje in jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v mesto.

Uvod v veliki teden

Cvetna nedelja je nedelja pred veliko nočjo. Z njo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in je prvi dan velikega tedna. V velikem tednu se katoličani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Pogoste so tudi uprizoritve pasijona. V Sloveniji je najbolj poznan Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal škofjeloški kapucin pater Romuald Marušič. Velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo napisano v slovenskem jeziku.

Spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem

Na cvetno nedeljo se verniki spomnijo na Jezusov prihod v Jeruzalem. Takrat so ljudje lomili oljčne veje in jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v mesto. Mnogi Judje so ga takrat imeli za mesijo, ki bo odrešil Jude rimskega suženjstva in zavladal zemeljskemu kraljestvu. Velika množica ljudi se je zbrala v Jeruzalemu tudi zaradi prihajajoče pashe - praznika s katerim se Judje spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.

Blagoslov zelenja

Verniki k blagoslovu prinašajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, ponekod dodajajo tudi oblance pisanih barv. Butare so vseh oblik in velikosti, največjo v Sloveniji so leta 1999 izdelali so člani društva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini. Visoka je bila 304 metre. Na Ljubnem ob Savinji pa izdelujejo ljubenske potice, kjer pa namesto šopov zelenja prebivalci iz rastlinja izdelajo različne predmete, ki so povezani z versko simboliko ali pa z vsakodnevnim in prazničnim življenjem ljudi.

Cvetno nedeljo poznajo tudi v drugih verskih skupnostih

V Evangeličanski cerkvi na Slovenskem simbol zelenja na cvetno nedeljo sicer ne blagoslavljajo. Pripravljene oljčne vejice bodo verniki iz cerkva ponesli v domove.

Nekateri pravoslavni kristjani pa bodo cvetno nedeljo in veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja leta 2013 praznovali pet tednov pozneje. Tako bodo takrat praznovali tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.

Želiš vedeti več o butarah? Preberi si članek v Infomatu.