Podrobno pod lupo: davčna oaza

26. 3. 2013

Davčna oaza je država, ozemeljski teritorij ali otok, kjer so davki veliko nižji kot drugod, varčevalcem pa ni treba pojasnjevati, od kod so dobili denar. Takšne države imajo ohlapno zakonodajo in so slepa za kriminalno poreklo denarja, ki prihaja v banke različnega porekla in ustanoviteljev.

 

Švica prva davčna oaza

Do začetka druge svetovne vojne je bila Švica edina uradno razglašena davčna oaza na svetu. Po drugi svetovni vojni se ji je pridružila še kneževina Lihtenstein, v letu 2010 pa je bilo takšnih držav že 74. Denar s poreklom iz kriminalnih dejanj tako nemoteno kroži po celem svetu. Seznam takšnih oaz objavlja IMF - Mednarodni finančni sklad.

Primer: Marko živi v državi Drom, dela v podjetju in dobiva plačo. Od svoje plače mora del zaslužka nameniti državi. Ta del se imenuje davek. Če mu kaj denarja od plače ostane, ga shrani v banki, banka pa mu v zameno za varčevanje vsak mesec doda nekaj denarja več - tako imenovane obresti. Tudi od teh obresti, mora Marko plačati davek, oziroma del denarja. Če bi imel več privarčevanega denarja, bi moral plačati tudi več davka. Država denar od davkov nameni za zdravstvo, šole, ceste in podobno.

Tudi gospod Dolar ima veliko svojega denarja shranjenega v banki in mora plačevati davek na obresti. Nato pa se gospod Dolar domisli: »Če svoje prihranke prenesem na Ciper, bom plačeval veliko manj davkov in tako bo več denarja ostalo zame.« Zato gospod Dolar svoj prisluženi denar skrije, a ga ne skrije pod posteljo, ampak ga iz banke v državi Drom prenese v banko na Ciper.

Ciper je davčna oaza in tam gospod Dolar plačuje več kot polovico manj davka na obresti od privarčevanega denarja kot v državi Drom. Pa tudi, če pridejo Dromovski davčni detektivi na Ciper preverjat, od kje gospodu Dolarju denar, jim tega ne razkrijejo.