Trije ukrepi, ki so prepričali Bruselj

29. 5. 2013

Državna blagajna je vse bolj prazna. To dejstvo pa še posebej skrbi Evropsko unijo, ki od Slovenije terja čim bolj trdna zagotovila, da se bo znala zoperstaviti tej finančni suši. Dobra novica ta hip pa je, da so v Bruslju preučili načrte naše vlade in ukrepe ter sporočili, da so z njimi zadovoljni. Poglejmo, kaj je prepričalo Evropsko unijo?

Ključne spremembe, ki jih je Slovenija sprejela v tem mesecu so bile: 

Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Fiskalno pomeni proračunsko, proračun pa je ves denar, ki ga ima na razpolago država. Z vpeljavo zlatega fiskalnega pravila v državi želijo, da bi vlada z denarjem bolj preudarno ravnala in se ne bi zadolževala. S tem se je Slovenija zavezala, da ne bo zapravljala več denarja kot ga bo zaslužila. 

Znižanje plač uslužbencem, ki delajo  v javnem sektorju, na primer učiteljem ali uradnikom na upravnih enotah. 

Sprememba ureditve referendumov. Z referendumom se lahko državljani izrečejo o določenem pomembnem vprašanju v državi na način, da vplivajo na zakone, ki jih predlaga vlada. Doslej je referendum lahko zahtevalo 40.000 državljanov, 30 poslancev in državni svet . Poslanci in državni svet sedaj tega ne morejo več. Prav tako na referendumu poslej ne moremo več odločati o posameznih temah, med drugim o davkih, proračunu, obrambi države ali pokojnini.

V primeru nezadovoljstva z načrti slovenske vlade bi Evorpska komisija sprožila postopek zaradi makroekonomskih neravnovesij. Kljub temu, da je Slovenija za dve leti uspela odložiti krizne posege, ki bi jo lahko doleteli, pa Evropska komisija svari, da mora Slovenija svoje reforme še pospešiti. Slovenija je dobila tudi devet zelo podrobnih in časovno opredeljenih priporočil, kako naj ukrepa, predvsem glede bank.