8. september, dan pismenosti

8. 9. 2013

Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Pismenost je pomemben del razvoja neke družbe, česar se zavedata tudi Organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in Mednarodno bralno društvo. Že leta 1966 sta 8. september razglasila za mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji, v Evropski uniji pa skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja.

Nekoč pismenost privilegij bogatih
Nekoč so znali pisati in brati le bogati, saj revni niso mogli hoditi v šole in niso imeli denarja za zasebne učitelje. V 18. stoletju so uvedli obvezno šolstvo, to pomeni, da so morali vsi otroci hoditi v osnovno šolo, da bi si lahko pridobili osnovno izobrazbo, s tem pa tudi pismenost. Od takrat pismenost ni le privilegij bogatih, ampak nuja vsakega izmed nas.

Obseg pismenosti se spreminja
Danes družba, ki velja za nepismeno ali polpismeno, velja za nerazvito. V razvitih državah se trudijo, da bi bili vsi osnovno pismeni. Kaj pa vključuje pismenost? Obseg pismenosti se spreminja. Nekoč je pisati pomenilo pisanje z roko s kredo, peresom, svinčnikom, nalivnikom, nato s kemičnim svinčnikom. Strojepisci in strojepisci so uporabljali tipkovnico na pisalnih strojih. Zatem so prišli računalniki, pismenost zato vključuje tudi tipkanje na računalniško tipkovnico. Pismenost vključuje tudi uporabo mobilnih telefonov – sprva smo SMS-e tipkali na telefonsko številčnico, potem na tipkovnico telefona, sedaj imamo zaslone na dotik. Z tehnološkim razvojem, predvsem računalništva in telefonije, se obseg pismenosti veča.

Več vrst pismenosti
Pismenost je danes mnogo več kot le pisanje in branje. Med pisne spretnosti štejemo tudi sporazumevanje z avtomatskimi napravami, ki jih upravljamo s tipkami preko zaslonskih menijev. Če znaš nastaviti in izbirati TV-program, kupiti vozovnico, si izposoditi kolo, izpolniti položnico, dvigniti denar na bankomatu, plačati parkirnino, uporabljati avtomatsko blagajno in podobno, si pismen. Matematična pismenost pomeni, da znaš prebrati in pisati številke ter z njimi računati. Medijska pismenost pomeni, da znaš ustvariti, oceniti in analizirati medijske vsebine (članke v časopisu in na internetu, prispevke na TV, objave na spletnih družabnih omrežjih. Računalniško pismeni so tisti, ki znajo uporabljati računalnik in naprave povezane z njim (tiskalnik, optični bralnik, zvočniki …). Glasbeno pismeni so ljudje, ki znajo brati note. Poznamo še številne druge vrste pismenosti, kot so informacijska pismenost, ekološka, kulturna, digitalna, kartografska …

Še vedno preveč nepismenih ljudi
V zadnjih dvajsetih letih se je nepismenost zmanjšala. Danes zna 84 odstotkov svetovnega prebivalstva brati in pisati - leta 1990 je bilo pismenih le 76 odstotkov. V dvajsetih letih se je število nepismenih zmanjšalo za več kot 100 milijonov ljudi. Po podatkih Unesca je še vedno nepismenih 775 milijonov odraslih in 122 milijonov mladih. »Pismenost je precej več kot zgolj prioriteta v izobraževanju – to je največja naložba v prihodnost in prvi korak k vsem novim oblikam pismenosti, ki so potrebne v enaindvajsetem stoletju. Radi bi zaživeli v stoletju, kjer zna vsak otrok brati in s pomočjo svojega znanja postati samostojen,« je ob mednarodnem dnevu pismenosti 2013 povedala Irina Bokova, generalna direktorica Unesca.

PV