Nesreča pri otoku Lampedusa

4. 10. 2013

Kaj se je pravzaprav zgodilo včeraj, 3. oktobra 2013? Ladji, ki je izplula iz Libije, so se približno kilometer pred obalo Lampeduse pokvarili motorji. Želeli so pridobiti pozornost ladij, ki so plule mimo, in obalne straže, zato so zažgali odejo. Ladja je bila majhna in natrpana z ljudmi in ogenj se je razširil. Večina potnikov se je skušala ognju izogniti in premaknili so se na eno stran ladje. Zavladala je panika, potniki so poskakali v morje, ladja pa se je nato še prevrnila. Na ladji je bilo med 450 in 500 prebežnikov, utonilo jih je več kot 130. Lampedusa je otok, ki pripada Italiji in je le 138 km oddaljen od afriške obale. Za prebivalce afriških držav je Lampedusa prvo evropsko pristanišče. Veliko Afričanov se na pot proti Evropi odpravi, ker sanjajo o lepšem življenju. V nekaterih afriških državah namreč vlada lakota, revščina in v mnogih državah divjajo vojne. Njihov prevoz organizirajo trgovci z ljudmi, ki jih prepričujejo v boljše življenje v evropskih državah in v zameno dobivajo plačilo. Migrantom, torej ljudem, ki se izselijo, tako ponudijo pot do otoka Lampedusa. Da bi čim več zaslužili organizirajo prevoze v starih in prenatrpanih čolnih, zato so nesreče, kot je bila včerajšnja, pogoste. Po neuradnih podatkih naj bi do 31. julija v Italijo prispelo kar 25.000 priseljencev iz Tunizije in dobrih 23.000 iz Libije. Mnogi poti ne preživijo, ker tudi zaradi prenatrpanosti ladij padejo v morje in se utopijo. Italijanski politiki se zavzemajo za večji nadzor nad prepovedano trgovino z ljudmi. Postavili bodo več patrulj ob severnoafriški obali, ki bodo migrantom preprečili nevarno pot v Evropo. Človekoljubna organizacija Amnesty International pa meni, da bi se morala Evropa bolj osredotočiti na reševanje življenj migrantov, ne pa na zapiranje lastnih mej ter vračanje migrantov v matične države. Tudi papež Frančišek je obsodil brezbrižnost ljudi do trpljenja priseljencev. Za svoj prvi uradni obisk je izbral prav otok Lampedusa, kjer je na lokalnem stadionu pozval svet naj stopi skupaj v boju za pravice priseljencev.


Trgovina z ljudmi

Trgovina z ljudmi? To ne obstaja!


No, tako mislijo mnogi, a to ne drži! Že res, da je suženjstvo prepovedano, a kljub temu okoli 12 milijonov ljudi po svetu živijo kot sužnji ali pa so žrtve trgovine z ljudmi.

Kaj sploh je trgovina z ljudmi?


Ljudje, ki so žrtve trgovine z ljudmi, nimajo osnovnih človekovih pravic, odvzeta jim je svoboda in so v resnici last drugih oseb. To pomeni, da trgovci z ljudmi z grožnjami, silo, ustrahovanjem, pa tudi z ugrabitvami, zavajanjem in podobno izkoriščajo ljudi.

Najbolj pogosta trgovina z ljudmi je prostitucija, kar pomeni, da so žrtve prisiljene v spolne odnose z neznanci. Veliko žrtev je iz Romunije ali Bolgarije, kjer ljudje živijo v revščini. Trgovci z ljudmi pa jim pogosto obljubljajo boljše življenje. Tem lažem ljudje verjamejo in pristanejo v prostituciji ali pa so prisiljeni v trdo delo.

Kako lahko pomagamo mi?


Res je, da se včasih zdi, kot da ne moremo nič storiti, a ni čisto tako. Tudi v Sloveniji se pojavlja trgovina z ljudmi in v takšni primerih se lahko obrnemo na brezplačno telefonsko številko policije 113. Prav tako pa lahko pokličemo 080 17 22. To je telefonska številka Društva Ključ, ki se že veliko let bori proti trgovini z ljudmi v Sloveniji.