Umivanje rok

20. 10. 2013

Umivanje rok je osnovni in najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Na naših rokah ostanejo različni mikrobi, ki jih dobimo ob dotikanju različnih površin kot so kljuke, gumbi v dvigalih, ograje, igrala … Z milom in čisto vodo z rok speremo večino mikrobov in s tem skrbimo za svoje zdravje.

Kdaj naj si umijem roke?

Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj, ko se umažejo. Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z bolnikom. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni, in da z dotikanjem posameznih predelov telesa na ali v naše telo ne zanesemo mikrobov.

Pravilno umivanje rok

Za umivanje rok uporabimo tekočo toplo pitno vodo in milo. Roke milimo vsaj 10 do 15 sekund, bolj kot čas pa je pomembno, da namilimo vse predele rok in milo dobro speremo. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani medprstne prostore, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo.

Je roka res čista?

Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti. Morda bo sprva potrebno nekaj vaje, a kmalu nam bo pravilno umivanje rok prišlo v navado.

Boljša higiena, manj bolezni

Pogostejše umivanje rok s čisto vodo bi lahko preprečilo številne bolezni. Veliko človekoljubnih organizacij si na območjih, kjer pa nimajo dostopa do čiste vode in mila, predvsem v Afriki in Aziji, prizadeva, da bi ljudem omogočili vsaj osnovno higieno. Tako bi bilo manj bolezni in manj ljudi bi zaradi tega umiralo. V nekaterih azijskih in afriških državah zaradi slabe higiene, umazane vode ali bolezni, ki bi jih s čisto vodo in milom lahko preprečili, namreč vsak dan umre 1400 otrok.