Gozdna šola

23. 10. 2013

Tehtanje storžev in seštevanje listov so gozdna matematika, ki jo izvajajo na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, eni redkih gozdnih šol v Sloveniji.


Pisanje pod krošnjami in raziskovanje narave vam najbrž ni tuje. A četrtošolci Osnove šole Šmartno v Tuhinju v gozdu ne raziskujejo le rastlin in živali, ampak se lotevajo vseh šolskih predmetov, tudi matematike. Šolske pripomočke si pripravijo kar sami.

Na gozdnem urniku sta tudi seštevanje in odštevanje, zato si morajo učenci na tla narisati posebno kvadratno računalo, v katerem pa namesto številk uporabljajo kar predmete iz narave: za enice so storži, za desetice listi, za stotice veje. Računanje je tako zabavnejše, pa tudi sicer ima gozdna šola več plusov. Učenci ne sedijo na stolih, delo je skupinsko, odvija se na svežem zraku.

Da živžav v gozdu ni preglasen, poskrbi gozdni mikrofon. Velja pravilo, da se v gozdu uporablja gozdni mikrofon, če želimo kaj povedati.

Ker narava že sama po sebi pomirja, je tovrstno okolje za učence popolnoma drugačna izkušnja. Gozdna šola pa prinaša veliko veselja tudi učiteljici. Da je druženje še zabavneje, pa včasih poskrbi kakšna žival, ki radovedno opazuje pouk v gozdni šoli.

Povsem drugačno vzdušje

Gozdnih šol v Sloveniji je šest, v mrežo pa se jih trudi povezati Inštitut za gozdno pedagogiko. Gozdna šola je prostor sozvočja narave gozda in narave otrok. Ob tem vse bolj tudi spoznavamo, da učenje v naravi skriva v sebi nekaj več, saj ne omogoča samo doživljanja narave, ampak tudi pozitivno doživljanje samih sebe in svojih prijateljev. V gozdu ne krepimo samo znanj s področja narave, matematike in slovenščine. Tam na najboljši možni način razvijamo svoje sposobnosti, cel razred pa se razvija kot skupina. Nemir, nepozornost, občutek utesnjenosti,c stres, tekmovalnost ter pomanjkanje samozavesti, ki jih sicer opažajo učitelji, se v naravi umaknejo ustvarjalnemu navdihu in sodelovanju.