Pravoslavni božič z družino Jovanović

7. 1. 2014

Pravoslavni kristjani praznujejo božič 7. januarja, 13 dni pozneje kot katoliški in tudi novo leto bodo slavili šele čez teden dni. To pa zato, ker Pravoslavna cerkev še vedno upošteva časovno štetje po koledarju Gaja Julija Cezarja ali julijanskem koledarju. Predbožični večer smo preživeli z družino Jovanović, ki nam je predstavila običaje tega praznika.

Božič in novo leto kasneje kot katoliki

Katoliški kristjani praznujejo božič 25. decembra, pravoslavni verniki pa 13 dni kasneje, torej 7. januarja. Pravoslavci namreč uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Zaradi tega kasneje vstopijo tudi v novo leto. Skupaj s pravoslavnimi verniki v Sloveniji, ki jih je okoli 45.000, praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in tako božič praznujejo 25. decembra.

Pred božičem šesttedenski post

Na božič se pravoslavni verniki pripravljajo šest tednov, ko zanje velja tudi post. V tem času ne jedo mesa, izjema so ribe, ki pa ne smejo biti pripravljene z mlekom in jajci. Dan pred božičem 6. januarja praznujejo badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki po stanovanjih posujejo slamo, ki simbolizirala hlevček, v katerem se je rodil Jezus. Pri polnočnici zakurijo hrastova polena, imenovana badnjak, in jih razdelijo vernikom, ki jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesejo domov.

 

Na mizi tudi česnica

Na tradicionalni obilne božični večerji je tudi božični kruh ali česnica, ki je tudi brez jajc in mleka, in v katerega gospodinja skrije kovanec. Česnico potem zavrtijo nad pogrnjeno mizo in si jo razdelijo. Najbolj vesel je tisti, ki dobi kovanec, saj to pomeni, da bo imel vse leto veliko denarja.

Več o pravoslavnem božiču si lahko pogledaš tudi v tem prispevku.