Bolivijski otroci si želijo delati

13. 1. 2014

Bolivijski otroci se ne strinjajo s starostno omejitvijo dela in večjim nadzorom, svoje nezadovoljstvo z zakonom, ki delo dovoljuje starejšim od 14 let, so izrazili celo na množičnih protestih, kjer je morala posredovati tudi policija. Navkljub predpisom, ki otroško delo prepoveduje, v Boliviji dela skoraj četrtina otrok mlajših od 15 let.

Otroci voljo izražali na ulici

Bolivijski otroci so svoje zahteve odločno izrazili na protestih, kjer je med razvneto otroško množico morala poseči celo policija.

Predpisi na papirju, praksa drugačna

Mednarodna delavska organizacija predpisuje, da lahko delajo le otroci starejši od 14 let. Tako kot večina držav sveta, jo je sprejela tudi Bolivija, a očitno le na papirju. Navkljub predpisom, v Boliviji dela skoraj četrtina otrok mlajših od 15 let. Bolivijske oblasti zato želijo na tem področju narediti red.

Obetajo se spremembe

Bolivija bi rada zakon dopolnila in starostno mejo v nekaterih primerih sicer znižala na 12 let, hkrati pa naj bi otroško delo odločneje nadzorovala, zaradi česar so se mnogi otroci prestrašili za svoj zaslužek. Omejevanju starostne meje nasprotuje tudi bolivijski predsednik Evo Morales, ki je tudi sam že pri sedmih letih prodajal sladoled na ulicah.

Številni otroci delajo v nevzdržnih razmerah

Številni bolivijski otroci pa ne delajo kot ulični prodajalci ali pomočniki v restavracijah. Silijo jih v težaška in nevarna dela v rudnikih ali na poljih, v neznosni vročini ali ponoči. Zato tudi predsednik Morales poudarja, da bi morali namesto starostne meje več pozornosti nameniti zaščiti otrok pred izkoriščanjem.

Na delo zaradi revščine

V Boliviji je več kot polovico ljudi zelo revnih in denar, ki ga zaslužijo otroci, pomaga preživeti celi družini. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi morala država ob tem, ko omejuje delo otrok, tudi na druge načine poskrbeti za to, da bi bilo revščine manj.

Kako je z delom otrok v Sloveniji?

V Sloveniji je delo mlajših od 15 let z zakonom prepovedano. To pomeni, da otroci ne smete služiti denarja. Tako je na primer pomoč staršem pri njihovi dejavnosti, recimo v domači gostilni in pri opravljanju težjih kmečkih opravil, z zakonom prepovedana. Zakon pa dovoljuje sodelovanje otrok pri snemanju filmov in sodelovanje pri kulturnih, športnih in oglaševalskih dejavnostih. Poleg tega lahko 30 dni v letu starejši od 13 let opravljate lažja in nenevarna dela, a le, če inšpektor za delo za to izda posebno dovoljenje.

Otroško delo po svetu

Bolivija seveda ni edina država, kjer otroci delajo, da bi preživeli. Še vedno po vsem svetu dela 168 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let. Po nekaterih podatkih je takšnih otrok kar 250 milijonov. Največ otrok dela v azijskih, tihooceanskih in afriških državah, v Infodromu smo tako že predstavili zgodbo 13-letnega Richarda, ki dela v dnevnem kopu zlata, pa zgodbo desetletne Batool iz Sirije in Babuja iz Indije.

Otroci pa delajo tudi v Evropi, ker se je zaradi gospodarske krize v stiski znašlo že več družin. V Italiji dela več kot 5 odstotkov otrok, starih od 7 do 14 let, v Albaniji 20 odstotkov otrok, mnogo otrok dela še predvsem v Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Turčiji, Ukrajini.

Oglej si zgodbo 13-letnega Richarda, iz Tanzanije v Afriki, ki dela v dnevnem kopu zlata. 

Pri nas večina otrok dobi žepnino, v Indiji pa mora ogromno otrok vsak dan trdo delati za precej manjšo vrednost od vaših žepnin. Eden takšnih je Babu.

10-letna Batool je ena izmed številnih otrok, ki so pred vojno v Siriji zbežali v Libanon. Da bi preživeli, morajo delati, zato ne hodijo v šolo.

Otroško delo je prisotno tudi v Evropi, ker se je zaradi gospodarske krize v stiski znašlo vse več družin.

Poznaš svoje pravice? Veš, da te nihče ne sme siliti delati? Oglej si naš prispevek v Infomatu. Tukaj si lahko prebereš Konvencijo o otrokovih pravicah. Če misliš, da so tvoje pravice kršene, lahko pišeš varuhu človekovih pravic na info@varuh-rs.si oziroma pokličeš brezplačno telefonsko številko 080 15 13, kjer ti bodo svetovali, kaj lahko storiš.