Kako nam poezija pomaga pri pisanju proze?

30. 11. 2021 - Berimo pesmi, da bomo pisali boljše spise

Čeprav pesmi med bralci niso tako priljubljene kot na primer romani ali kratke zgodbe, jih vseeno velja sem in tja vzeti v roke. Ne le, ker nas raznoliko branje bogati, ampak, ker se prav iz pesmi lahko naučimo veliko o pisanju proze. Še posebej o pisanju kratkih besedil, med katera spisi vsekakor padajo.

(Številne basni so prav tako v izvirniku zapisane v verzih. Zgoraj prozor iz Florianovih basni Benjamina Rabierja)

Stavke seveda povezujemo v odstavke, kot pesniki iz verzov sestavljajo kitice. Odstavki naj bodo prav tako kratki in vsak naj tvori neko smiselno celoto.

2. Pesmi imajo ritem

Elvis Presley je, denimo, zaslovel z rokenrolom in se kasneje posvetil predvsem baladam. V zgodovino glasbe pa je zapisan zaradi obojega.

3. Izvirnost

Ker so pesmi praviloma bistveno krajše od proznih del, v njih ustvarjalna iskrica avtorja lažje pride do izraza kot pa njegova disciplina. Ne razumite me narobe, dobro pesem je prav tako težko narediti kot dobro zgodbo, a vseeno je pri pesmih izvirnost večkrat v prednosti pred popolnostjo, ki je posledica obrtniške pripovedne spretnosti.

Izvirnost, ki jo lahko avtorji zgodb ’ukrademo’ od pesnikov, je večplastna.

Besedni zaklad je zagotovo med najpomembnejšimi orodji pesnikov. Ne le, da imajo v glavah prave kataloge rim, po potrebi si marsikatero besedo tudi izmislijo. Ali pa za potrebe svojih verzov uporabijo starinske besede, ki bi brez pesnikov morda utonile v pozabo in z njimi košček bogastva našega jezika.

(Zgoraj prizor iz Homerjeve Iliade Johna Flaxmana)

https://slikanice.blogspot.com/2018/01/artus-scheiner-in-shakespearjeve-povesti.html

https://goodstuffonly.joomla.com/8-picture-book/2-fables-de-florian-illustrated-by-benjamin-rabier

https://topillustrations.wordpress.com/2013/09/26/john-flaxman-iliad/

Napisal Tomo Kočar, pisatelj in publicist