Pisanje po metodi snežinke

2. 11. 2021 - Naj iz malega zrase veliko

Metoda snežinke je ime načina pisanja, ki ga je razvil pisatelj Randy Ingermanson. Odlično se obnese pri pisanju romanov, saj iz preprostega zametka snežinke (na primer v enem stavku povzete vsebine romana) lahko na dokaj enostaven način pridemo do pravega snežnega zameta (na primer romana v nadaljevanju). Na tem mestu bom predstavil nekoliko prilagojeno metodo snežinke, primerno za pisanje šolskih spisov, oziroma krajših besedil nasploh.

Pisanje v obratni smeri?

Če ste morali kdaj obnoviti zgodbo, je šlo v bistvu za to, da nekaj, kar je povedano na široko, povzamete v le nekaj besedah. Metoda snežinke deluje ravno obratno. Najprej naredimo povzetek in potem gradimo zgodbo naprej.

Prvi korak je torej napisati povzetek. To storimo tako, da poskusimo kratko in jedrnato odgovoriti na naslednje vprašanje: »Kaj se v zgodbi zgodi?«

Po primer spet stopimo k pravljicam. Recimo k Obutemu mačku. Odgovor na zgornje vprašanje v tem primeru bi bil: »Sin, prikrajšan pri dediščini, se z zvijačo prikoplje do kraljevskega položaja.«

To je seveda le povzetek, ki ga lahko širimo na številne načine, a zgodba je vendarle postavljena. Imamo namreč glavnega junaka, zaplet in cilj. Precej več, kot dandanašnji nudijo številni šolski spisi.

Snežinka raste

Če ima zgodba sedaj nekašno hrbtenico, potrebuje še preostanek okostja. Postavili bi torej lahko še nekaj vprašanj. V splošnem so ta vprašanja bolj ali manj enaka za vse vrste zgodb, torej tudi za šolske spise ali pravljice:

1. »Kateri liki še nastopajo v zgodbi? Kdo so nasprotniki, pomočniki, sodniki?«
2. »Kakšne ovire mora glavni junak premagati na poti do cilja?«
3. »S katerimi prizori bi lahko sestavili zgodbo od začetka do konca?«

V primeru Obutega mačka bi bili odgovori naslednji:

1. »Oče (njegova smrt je pogoj za dedovanje), starejša brata (pogoj, da se glavni junak počuti prikrajšanega), maček (pomočnik), kralj (sodnik, ki odloča, ali si junak zasluži princeso za ženo), princesa (del cilja glavnega junaka, saj prestola ne deliš kar z naključno punco iz vasi), različni delavci ob cesti (zaradi mačkovih groženj lažejo o junakovem bogastvu in tako postganejo njegovi pomočniki) in velikan (nasprotnik, ki predstavlja zadnjo oviro na poti do gradu, ki je pogoj za dosego cilja).«

2. »Junak se mora prikupiti kralju (maček mu nosi darila), se mu predstaviti v najboljši luči (maček mu priskrbi razkošna oblačila) in dokazati, da je sposoben preživljati kraljevo hčer (maček mu priskrbi grad s posestvi).«

3. »Mlinarjeva smrt in delitev dediščine, nato mačkova ponudba najmlajšemu sinu, nato maček na lovu za divjadjo (kraljevo), ki jo daruje kralju, za tem predtavitev mlinarjevega sina kot princa, kar maček uredi z lažnim ropom, sledi več prizorov, v katerih spoznavamo posest velikana, do zaključnega z velikanom, kjer maček z zvijačo premaga zadnjo oviro na poti do bogastva svojega lastnika, in seveda še poroka.«

Napišemo zgodbo

Sedaj imamo kratek povzetek zgodbe in podrobnejši opis zgodbe. Skrajni čas torej, da jo napišemo. Pri tem je najbolje izkoristiti svoj slog pisanja. Vsak ima namreč svojstven način, ki mu najbolj ustreza.

Nekdo v sebi sliši besede in jih zapiše v trenutku, ko zvenijo prav. To je posebej značilno za pesnike, a tudi marsikatero prozno delo nastaja tako. Kdo drug si raje zamisli nastopajoče v pogovoru (ali prepiru ali celo pretepu) in potem vse skupaj zapiše na čim bolj razgiban, živahen način. Sam med pisanjem ’vidim’ prizore kot na odru ali v filmu in preprosto napišem to, kar vidim.

Seveda nima smisla, da na tem mestu napišem celotno zgodbo o Obutem mačku, vas pa vseeno vabim, da si morda v knjižnici poiščete tri ali štiri različice te priljubljene pravljice. Morda v dveh različnih knjižnih zbirkah različnih prevajalcev v različnih časovnih obdobjih, nato enkrat kot slikanico in morda še kot risanko. Ugotovili boste, da kljub enakemu izhodišču v prvih dveh korakih rasti naše snežinke na koncu lahko dobimo zelo različne verzije iste zgodbe.

Kako torej metodo snežinke uporabiti v praksi?

Žal je pisanje šolskih spisov vsaj med poukom časovno zelo omejeno in te metode večina ne bo mogla takoj uporabiti, vseeno pa predlagam tri različne vaje, s katerimi je mogoče utrditi razumevanje pisanja z metodo snežinke, ga prilagoditi svojim sposobnostim in potrebam ter končno tako obvladati, da lahko prvi korak naredimo kar v glavi, drugega pa izpeljemo hkrati s tretjim.

  • Vzemimo znano zgodbo in jo razstavimo v obratni smeri metode snežinke. To pomeni, da jo najprej preberemo, nato izpišemo posamezne prizore, naredimo seznam nastopajočih likov in odnosov med njimi in nazadnje zapišemo kratek povzetek, v katerem je zajeto bistvo zgodbe.
  • Ko že imamo nekaj takšnih povzetkov, napišimo nove zgodbe, pri katerih povzetki ostanejo enaki, a se zgodbe čim bolj razlikujejo. Se pravi, da bi morda zgodbo o materi, ljubosumni na lepoto svoje hčere (Sneguljčica), zapisali kot sodobno dramo, basen ali znanstveno fantastično srhljivko. Pri tem si lahko pomagamo z dodatnimi liki in / ali drugačnimi medsebojnimi odnosi. Predlagam, da like iz izvirne zgodbe raje izpuščamo, kot jim dodajamo nove. Manj likov nastopa, bolj jih mora namreč avtor dodelati in večja je verjetnost, da bodo bralca prepričali.
  • Vzemimo prizor z reklamnega letaka, verz iz pesmi ali naključni prizor, ki ga opazimo na ulici. Naj bo to bistvo zgodbe, ki jo moramo sedaj povzeti v enem stavku. Nato nadaljujemo z drugim korakom, torej z liki in odnosi med njimi, pri tem pa upoštevamo, da uporabimo like in odnose iz izbranega prizora na začetku, pa čim manj dodatnih likov. Končno napišemo zgodbo.

Po nekaj takšnih poskusih, ki bi morali biti zabavni, bi že lahko metodo snežinke uporabili tudi pri pisanju spisa v šoli. Celo, če ugotovimo, da nam tak način dela ne ustreza (ljudje smo pač različni in še sreča, da je tako), nas bo razmišljanje o kratkih povzetkih in pomembnih ali nepomembnih (torej tudi nepotrebnih) likih, naučilo boljšega pisanja, ki vodi predvsem do zadovoljnejšega bralca in nenazadnje lepših ocen.

Vsi uporabljeni slikovni materiali so v javni lasti:

https://almostuseful.joomla.com/2-uncategorised/23-free-pics-of-stars.html

https://slikanice.blogspot.com/2021/10/maria-hohneck.html

http://artyoushouldknow.canalblog.com/archives/2018/03/23/36257694.html

https://manyinterestingfacts.wordpress.com/2013/01/01/what-about-literacy/

Napisal Tomo Kočar, pisatelj in publicist