Počitniško branje 2022

29. 7. 2021 - Z branjem do boljšega pisanja

Kot vsako leto, tudi tokrat poletni članek posvečam branju. Trdno namreč verjemem, da je pisanje  najboljše orodje za izražanje svojih misli, ravno branje pa poskrbi, da je to orodje v čim boljšem stanju.

Torej - berite veliko in berite raznovrstno. Pri izbiri čtiva poskusite imeti v mislih, da naj vam bo branje predvsem v veselje. Če preberete nekaj, kar vam je všeč, to povejte prijateljem. Spotoma jih povprašajte, če so sami prav tako prebrali kaj zanimivega.

Tudi če ne berejo, so morda videli zanimiv film ali televizijsko serijo. Verjeli ali ne, marsikaj, posnetega za kino ali televizijo, je najprej zaživelo v obliki knjige. In v večini primerov so knjige boljše od filmov.

Če vendarle ne poznate nikogar, ki bi še bral knjige, v nadaljevanju podajam nekaj smernic za izbiro čtiva, s katerim boste ne nazadnje izboljšali svoje pisanje. Kajti počitnice imajo ob dobrih vsaj eno slabo lastnost - končajo se.

 

Izvirno

Verjetno ste že opazili, da pogosto niti ni pomembno, kaj povemo, ampak bolj kako to povemo (ali napišemo). Eden od avtorjev, od katerih se lahko ogromno naučimo, je na primer J. R. R. Tolkien, ki je sposoben stavek »Šli so skozi gozd.« raztegniti na tri strani zanimivih opisov, prek katerih se bralec preseli v domišljijski svet, kakršnega ni še nikoli videl, kaj šele izkusil.

Tolkienova Bratovščina prstana je zagotovo klasika, ki je ne smete izpustiti. Podobno velja za praktično vsa dela Charlesa Dickensa, katerega starinski jezik (pogosto je za to ’kriv’ tudi prevod) bo žal marsikoga odvrnil, pa bi vseeno veljalo vložiti nekaj truda v bogastvo zanimivih likov, ki jih je Dickens ustvaril v svojem času. Dober opazovalec bo odkril presenetljive podobnosti med življenjem pred stoletji in danes.

Če iščete kaj sodobnejšega, poiščite serijo knjig o gospodu Gnilcu Anyja Stantona ali karkoli od Davida Walliamsa. Oba avtorja nenehno presenečata z različnimi domislicami, ob katerih se boste ne le zabavali, ampak pogosto dobili še kakšno izvirno idejo za katerega od bodočih šolskih spisov ali esejev.

Napeto

Eno od meril dobre knjige je gotovo, da jo je težko odložiti. V zgodbi se enostavno preveč dogaja, da bi si lahko privoščili prekiniti branje. Če ne gre drugače, jo vzamemo celo v posteljo in skrivaj beremo ob lučki pod odejo.

(Jack London: Klic divjine)

Klasična avtorja, ki ne razočarata, sta gotovo Jack London in Karl May. Spet bo marsikdo pripomnil, da znata biti občasno nekoliko dolgovezna. Poleg tega so njune pustolovske prigode bolj pisane na kožo fantom kot puncam. Morda pa bi dekletom bolj ustrezala pustolovska serija Sinovi Velike medvedke Liselotte Welskopf-Henrich?

Ne pozabimo, da je skrita dodana vrednost takšnega čtiva tudi v številnih zgodovinskih dejstvih, ki jih prek branja napete zgodbe mimogrede vsrkamo in nekega dne presenetljivo dobro uporabimo pri testu iz geografije ali zgodovine! Več ljudi me je že opozorilo, da imajo otroci v zadnjih letih presenetljivo veliko težav pri ravno teh dveh predmetih. Morda ravno zato, ker vse manj beremo?

(Karl May: V gorah Balkana)

Sodobnejši avtor, ki ga moram vsekakor omeniti, je Anthony Horowitz. Njegova dela (vsaj, tista, ki sme jih bral sam), so detektivske zgodbe, v katerih ne manjka zanimivih in duhovitih opisov, povezav in različnih presenečenj. Ne pozabimo niti na knjige Jamesa Pattersona, ki je zaslovel s knjigami za odrasle (piše kriminalke, po katerih so posneli številne uspešne filme), ki je tudi uspešen avtor knjig za otroke in mladino. Nekaj je že prevedenh v slovenski jezik.

 

Zabavno

Sem velik zagovornik humorja v literaturi. Humor nam namreč omogoča, da vedno iste reči (roko na srce, vsi imamo skoraj iste težave) vidimo na različne načine in marsikatera domislica, v osnovi namenjena le zabavi, se je že izkazala za presenetljivo življenjsko modrost.

Seveda pa ni vsak humor enak, tako kot se tudi moja predstava o tem, kaj je hecno, ne ujema nujno z vašo. Zato je toliko bolj pomembno, da preizkusite različne avtorje in med njimi najdete takšnega, ki vam najbolj ustreza - ali celo pomaga razviti lasten smisel za humor.

Med klasiki zagotovo ni dobro izpustiti Milneja in Medvedka Puja, Lindgrenove in njenih junakov (meni so Emilove prigode bolj všeč od Pikinih, a oboje je prava klasika), Janssonove in Muminovih, Nestlingerjeve in njenih knjig (pozor - kar precej se razlikujejo, zato nikakor ni nujno, da vam bodo všeč vse), ...

Od sodobnih avtorjev moram izpostaviti vsaj Dava Pilkeya in njegovega Kapitana Gatnika. Eni se nad njegovim straniščnim humorjem zgražajo, drugi ga obožujejo, jaz pa pravim, da se ob pravi umetnosti vedno krešejo mnenja. Tu je še Toon Tellegen, svojevrstni filozof, ki je iz svojih živalskih zgodbic ustvaril prav posebno filozofijo, primerljivo z Medvedkom Pujem. Spet avtor, ki se bo nekaterim zdel genialen, drugim pa zgolj nenavaden in ga bodo morda prav hitro odložili.

 

Zaključek

Knjiga naj nikakor ne bo le knjiga. Kakovostno branje najdete tudi v številnih revijah, ki jih je še vedno moč dobiti na posodo v knjižnicah, kjer so pogosto na voljo še bogate zbirke stripov in zvočnih knjig. Prav zvočne knjige (na primer na zgoščenkah) so za marsikoga lepa priložnost, da uživa v dobri zgodbi tudi takrat, ko morda ni primeren čas in kraj za branje, na primer med pomivanjem, pospravljanjem, vožnjo, sprehodom, ...

Bodite torej raznovrstni. Več različnih zgodb boste spoznali, bolj boste uživali v raznolikosti, ki nam jo ponuja svet, v katerem živimo. In še bralno značko lahko začnete z ’letečim startom’!

Uporabljeni slikovni viri so vjavni lasti ali uporabljeni z dovoljenjem imetnika avtorskih pravic:

https://mycalendarland.com/calendar/monthly-calendar/august
http://slikanice.blogspot.com/

Napisal Tomo Kočar, piatelj in publicist