Spoznajmo oblake

12. 10. 2019

Ste že slišali za kumulonimbus, nimbostratus in cirus? Ne, to niso kakšne redke in eksotične vrste sadja, ampak nekaj, kar poznamo vsi ljudje tega sveta. To so oblaki. Danes jih bomo spoznali in se o njih naučili kaj novega. Oblaki so množica zelo drobnih vodnih kapljic ali kristalov, ki lebdijo v zraku. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla. Kumulusni oblaki imajo koprenasto obliko, cirusi so vlaknasti, stratusi plastoviti, nimbusi pa nosijo dež. 

Oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno v zraku. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalčke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, če se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušča.

Oblaki so na nebu v treh različnih plasteh, tako poznamo srednje, visoke in nizke oblake. Visoki oblaki so ledeni s temperaturami pod -35 °C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki iz ledu s temperaturami med -10 in -35 °C so od 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki s temperaturami od -10 do nad 0 °C, ki so od tal do višine 2 km. 

Visoki oblaki: cirus, cirokumulus in cirostratus
Srednji oblaki: altokumulus in altostratus
Nizki oblaki: nimbostratus, stratus in stratokumulus
Oblaki vertikalnega razvoja: kumulus in kumulonimbus

Cirusi so visoki, tanki oblaki. Njihovo ime izhaja iz latinščine in pomeni "pramen las". Pogosto naznanjajo poslabšanje vremena, a nikakor ne vedno. 

Cirokumulusi so visoki oblaki in jih imenujemo tudi male ovčice. Sestavljeni so iz tankih belih kosmov ali peg, kakor da nebo prekriva čipkast vzorec. Tudi ti so pogosto znanilci poslabšanja vremena.

Cirostratusi so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov. So prozorna belkasta koprena, ki povsem ali delno prekriva nebo. Skoznje se prav dobro vidi Sonce ali Luna. Cirostratusi napovedujejo padavine v naslednjih 12 urah.

Altokumulus je srednje visok oblak, znan tudi pod imenom velike ovčke. So beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasenčijo Sonce. V njih se mešata voda in led.

 

Altostratusi so sivkasta ali modrikasta delno prosojna koprena, ki povsem ali delno pokriva nebo in je podobna dvignjeni megli. Skozi altostratus nejasno vidimo Sonce kot skozi motno steklo. Ti oblaki so lahko tako debeli, da popolnoma prekrijejo Sonce. Lahko so nevarni, ker lahko povzročijo ledeno oblogo na letalih.

Nimbostratusi so siva, pogosto tudi temna, popolnoma sklenjena oblačna plast. Iz nimbostratusa padajo neprekinjene padavine. Poleti prinašajo dež, pozimi pa sneg.

Stratusi so nizkoležeča brezoblična oblačna plast, sivina, iz katere ne dežuje. Včasih iz njih rosi ali rahlo sneži. Pogosto je to dvignjena megla. Lahko so vodeni ali sneženi.

Stratokumulusi so nizki oblaki, sestavljeni iz vode. So sivi ali beli kosmi, prevleka ali plast oblakov, v kateri so skoraj vedno tudi temni deli. Kroglaste in grudaste gmote so lahko tudi valjaste ali bolj ali manj zaobljene. Če jih vidimo, se vreme skoraj zagotovo ne bo poslabšalo.

Kumulus je majhen kopast oblak in je znanilec lepega vremena. Pogosto se pojavijo z drugimi vrstami oblakov. Če se pojavijo na čistem nebu, so znanilci lepega vremena za več ur vnaprej.

Za konec spoznajmo še nevihtni oblak - kumulonimbus. To so veliki in gosti vodeni oblaki, ki imajo po navadi raven spodnji rob in razbrazdan ali vlaknati vrh v obliki perjanice ali nakovala. Prinašajo točo, nevihte in silne viharje. Najpogosteje se pojavijo poleti, ko je ozračje zelo razgreto.

Oblakov nimamo samo na Zemlji, tudi na drugih planetih so. Na Veneri so oblaki žveplenih par, Mars ima vodne, Jupiter in Saturn imata amonijeve, Uran in Neptun pa predvsem oblake iz metanovih par.

Foto: Wikipedija, Epa

mp

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 20 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.