Žalost je eno od osnovnih čustev, ki je definirano kot nasprotje veselja. Psihoterapevt Milivojević pravi, da odrasle osebe žalost občutijo, ko se jim zdi, da so nekaj neupravičeno izgubile. Stopnja žalosti je odvisna od tega, kako navezani smo bili na objekt, ki smo ga izgubili. Tako je čustvo intenzivnejše, če je navezanost, pomembnost objekta večja, večji pa je tudi občutek izgube. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, lahko pa je usmerjena tudi v sedanjost ali prihodnost. Žalostna oseba želi pritegniti našo pozornost, saj si želi sočutja, pogovora, morda objema.
Če smo žalostni, je prav da to žalost izživimo in ne poskušamo biti "na silo" veseli. Prav je, da se z nekom pogovorimo, zakaj smo žalostni, spijemo kakšen prijetno topel čaj in pustimo, da žalost mine, ko pride čas za to.
Veliko razlik v doživljanju žalosti imamo na primer med moškimi in ženskami ter tudi glede na starost. Različno stare osebe tudi različno doživljajo žalost. Otroci velikokrat jočejo, odrasli pa se ob žalosti največkrat umaknejo v samoto.
Nekdo lahko skoraj nikoli ne občuti žalosti, drug pa se zjoče le ob poslušanju žalostne glasbe. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, žalostni postanemo, ko pomislimo in podoživljamo nek pretekel dogodek, ki nas je prizadel. Je pa lahko žalost usmerjena tudi v sedanjost in prihodnost. Žalostna oseba hoče pritegniti pozornost drugih, želi si sočutja, saj veliko krat ne vidi nobene mogoče tolažbe za svojo situacijo. Žalost ima več oblik, in tudi vpliva na različna področja našega življenja.Ljudje na različne načine kažemo žalost.
Raziskovalci so ugotovili, da žalostna glasba povzroča žalostne emocije in ima hkrati učinke na posameznikov spomin in sodbe. Pokazalo se je, da zmore žalostna nepoznana glasba vzbuditi pristno žalost, vendar čustva niso tako močna kot pri poznani glasbi. Ugotovili so tudi, da so odlomki, ki so zveneli žalostno, torej so bili nižjega tona in počasnejšega tempa, vzbudili žalostne občutke pri poslušalcih. A čustveni odzivi in dojemanje niso vedno v povezanosti, saj lahko na primer zaznavanje vesele pesmi povzroči žalost, če pesem asociira na žalosten dogodek. Ali bo glasba negativno vplivala na posameznika, je odvisno tudi od njegovega dojemanja glasbe in počutja ter utrujenosti pred oz. med poslušanjem. Raziskovalci so tudi s slikanjem možganov ugotovili, da žalostna glasba vpliva na občutenje žalosti. Videli so, da se med poslušanjem žalostne glasbe aktivira regija v možganih, ki ima pomembno vlogo procesiranja negativnih čustev. Dokazali so tudi, da je žalost, ki se pojavi zaradi žalostne glasbe manj intenzivna in kratkotrajnejša kot žalost, ki se pojavi iz drugih razlogov.
O žalosti je v oddaji Dobro jutro spregovorila tudi psihologinja, sicer pa dr. medicine, Sanja Rozman.
Tanja Mojzer Foto: Pixabay Video: TV Slovenija