9. 2. 2021
Imate radi fižol? Spada med izredno hranljive in zdrave stročnice. Na vaših krožnikih se lahko zanjde v različnih kombinacijah, iz nje pa lahko pripravite tudi zanimive namaze in polpete. Poglejmo, zakaj je fižol tako zdrav.
Fižol je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic. V Sloveniji je dobro poznana in razširjena stročnica. Ste vedeli, da je domovina fižola pravzaprav Južna Amerika? Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. V Evropi se prvič omenja leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Legenda pravi, da se je veliki puščavnik sv. Simon na smrtni postelji zaradi lakote, ki je vladala, odrekel mesu in si je za poslednjo jed zaželel krožnik fižola. V srednjem veku so fižolu rekli meso ubogih. V zvezi s fižolom so imeli v Prekmurju in v Beli Krajini kar precej navad in običajev. Fižol, kuhan na mleku ali na vodi in nezabeljen, je bil včasih postna jed. Danes fižol obožujejo predvsem tisti, ki ne uživajo mesa in ostalih živalskih izdelkov, saj vsebuje zelo veliko beljakovin. Poznamo zelo veliko različnih sort fižola. Sorte se razlikujejo po barvi in velikosti, pa tudi ali fižol raste kot visoka plezalka ali kot nizka rastlina (pri tleh).
Nekatere vrste fižola oluščimo, nekatere pa uživamo v stročju.
Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C ter vitamin D.
Fižol v stročju.
Fižol se uživa kuhan. Zrna je potrebno predhodno namakati, da se hitreje skuhajo. Fižola v stročju pa ni potrebno namakati. Najpogosteje se uživa kot priloga, lahko pa tudi v različnih enolončnicah in omakah. Iz njih se izdelajo tudi zelenjavni polpeti, čufti in namazi.
Tanja Mojzer Foto: Pixabay