Dobro počutje, zdravje in uporaba interneta

5. 2. 2021 - Kolumna Marka Puschnerja iz Safe.si

Približuje se dan varne rabe interneta, ki bo letos 9. februarja. Glavna tema bo letos Dobro počutje, zdravje in uporaba interneta. V razmislek vsem staršem, kajti brez internate nam v tem obdobju resnično ni živeti. Zato je prav, da slišimo še eno od pozitivnih uporab in razlag. 

Letos bomo 9. februarja po vsem svetu praznovali dan varne uporabe interneta. Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si ob tem poudarjajo pomembnost skrbi za dobro počutje pri uporabi interneta. Tehnologija naj bi nam življenje izboljšala in olajšala, ne pa da nas moti in odvrača od njega, slabša naše zdravje in nas oddaljuje od odnosov z bližnjimi.

Internet je del naših življenj, prav pa je, da znamo k njemu pristopiti zdravo in uravnoteženo. Internet je del naših življenj, prav pa je, da znamo k njemu pristopiti zdravo in uravnoteženo.

Uravnotežena raba naprav z zasloni

Šolanje na daljavo zaradi epidemije COVID-19 sta otroke in mladostnike pahnila v dolge ure dela z računalnikom, tablico ali mobilnim telefonom. Zaradi prepovedi druženja pa se je tudi velik del zabave prenesel na naprave z zasloni, pa naj bo to pametni telefon ali televizija. Vse to pa prinaša tudi neželene posledice.

Pojavljajo se telesne spremembe, kot je povečanje telesne teže zaradi pomanjkanja gibanja, ogrožen je dober vid zaradi prekomernega gledanja v zaslone, pojavlja se zasedenost, bolečine v zapestjih, vratu in hrbtu. Številni se tudi spopadajo s psihičnimi težavami, naveličanostjo in preutrujenostjo.

Da vse težave čim bolj omilimo in poskrbimo, da bodo dolgoročne posledice zaradi epidemije čim manjše, uvedimo v družini določene aktivnosti, ki ne bodo koristile le otrokom, temveč tudi odraslim. Najboljši učinek bomo dosegli z vzpostavitvijo zdravega ravnotežja med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi v življenju, kjer damo naprave z zasloni zavestno na stran. V naš vsakdan uvedimo gibanje, rekreacijo – cela družina lahko izvaja skupne vaje ali pa se odpravi v naravo, kjer lahko uživa v različnih aktivnostih.
Med uporabo naprav z zasloni poskrbimo za aktivne odmore. S pravilom 20-20-2 – vsakih 20 minut poglej stran od zaslona v daljavo vsaj 20 metrov za 20 sekund in 2 uri na dan preživi na prostem na dnevni svetlobi – bomo poskrbeli za zdravje svojih oči in preprečili kratkovidnost. Tudi okrepčilen, dovolj dolg in kakovosten spanec je pomemben za zdravje in dobro počutje. Vsaj dve uri pred spanjem naj se ne uporabljajo naprave z zasloni, predvsem ne tiste, ki jih držimo blizu obraza, kot je npr. pametni telefon ali tablica.

Vpliv družabnih omrežij in drugih spletnih vsebin na samopodobo

Zaradi socialne izoliranosti so za otroke in mladostnike družabna omrežja v času epidemije postala še bolj pomemben vir sledenja dogajanju in način ohranjanja stikov z vrstniki, kot so že sicer. Sedaj so mladi še bolj kot kdaj prej izpostavljeni tveganju, da izgradnjo lastne identitete povezujejo z odzivi uporabnikov na družabnih omrežjih. Všečke, srčke in dvignjene palce ali odsotnost le-teh začnejo enačiti z lastno vrednostjo in resnico, dejansko pa gre le za lažno in krhko popularnost, ki lahko aktivira potenciale za psihično pregorevanje, krhko samopodobo ter različne duševne stiske, predvsem pri ranljivem delu populacije. Poleg tega se v digitalnem svetu naša življenja vrtijo okoli lažnega občutka popolnosti, ko gledamo premišljeno zasnovane, izboljšane in grafično obdelane posnetke ljudi, ki ustrezajo lepotnim idealom naše družbe. Pa vendar tudi na internetu ni vse zlato, kar se sveti. Tako tudi posamezniki za svoje objave izbiramo le najlepše trenutke iz svojega življenja. To pa ne pomeni, da tako živimo vsak dan. Še posebej za mlade je pomembno, da se z njimi čim več pogovarjamo o tem, kaj je na internetu realno in kaj ne, in jih spodbudimo, da se čim manj primerjajo z drugimi in podobami njihovih življenj, ki jih objavljajo na družabnih omrežjih. Vse to namreč lahko vzbuja neprijetne občutke manjvrednosti, zavisti in celo depresivnosti. Krepimo samopodobo mladih, tako da njihova počutje in sreča ne bosta odvisna od objav na spletu in odzivov nanje.

Na TOM telefonu, telefonu za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, so v letu 2020 zaznali 33-odstotno povečanje klicev in drugih stikov v zvezi s psihičnimi težavami v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let. Po drugi strani pa so na TOMu opazili tudi, da je ohranjanje stikov preko družabnih omrežij pripomoglo k občutku povezanosti, pripadnosti in medvrstniški podpori v času epidemije.

Safe.si je ob dnevu varne rabe interneta pripravil več aktivnosti, ki otroke, mladostnike in starše spodbujajo k premisleku in aktivnosti za dobro počutje in zdravje v povezavi z internetom. Pregled aktivnosti je na voljo na Safe.si.

O dnevu varne rabe interneta

Več kot 150 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Marko Puschner je strokovnjak, ki učence in njihove starše poučuje o varni rabi inetrneta in pasteh sodobnega digitalnega sveta. Marko Puschner je strokovnjak, ki učence in njihove starše poučuje o varni rabi inetrneta in pasteh sodobnega digitalnega sveta.

Kako je epidemija poslabšala vid in številne druge družabne segmente med mladimi? Nekaj nasvetov:

T. M.
Marko Puschner, točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede
Foto: Pixabay in Marko Puschner, osebni arhiv
Video: TV Slovenija