Kako izbrati res kakovostno slikanico?

26. 1. 2021

Starši, verjetno ste največkrat zmedeni, ko se odpravite v knjižnico, knjigarno ali kakšen knjižni sejem oziroma dogodek, povezan, s knjigami in slikanicami. saj je izbire več kot preveč. Po katerih kriterijih torej izbrati slikanico, ki bo primerna za vašega malčka ali šolarja? 

Meril je zagotovo toliko kot staršev, tudi strokovnjaki so si med seboj različni, a kljub temu določene smernice, kaj je kakovostna literatura, obstajajo. Ključni so tematika, ilustracije in oblikovanje ter ideje, ki jih knjige posredujejo, med drugim opozarjajo strokovnjaki za otroško književnost.

 

Umetnost vabi na poligon ustvarjalnosti in k domišljiji, v njej lahko prepoznamo različne oblike sobivanja, pravi Irena Matko Lukan. Na fotografiji je pva slovenska slikanica iz leta 1953. Umetnost vabi na poligon ustvarjalnosti in k domišljiji, v njej lahko prepoznamo različne oblike sobivanja, pravi Irena Matko Lukan. Na fotografiji je pva slovenska slikanica iz leta 1953. 

"Kakovostna slikanica nas globoko nagovori"

"Knjige, ki smo jih brali v otroštvu, se globoko vtisnejo v nas, tako dobre kot slabe," opozarja dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri omenjeni založbi Irena Matko Lukan in poudari, da je pomembno, katere in kakšne knjige otrok prebira.

"Le zakaj bi mu ponujali slabe knjige, če je toliko dobrih? Zame je kakovostna slikanica tista, ki nas globoko nagovori – tako močno, da bi jo znova in znova jemali v roke in jo ure in ure brali ‒ tako besedilo kot slike. Lahko se vprašamo, kako nas nagovori zgodba ali pesmi. O čem in na kakšen način pripovedujejo? Na prepričljiv, jasen in avtentičen način? Kakšen je jezik? Je dobro uglašen? In hkrati, kakšne so ilustracije? Dobra slikanica je sozvočje besede in slike," razmišlja urednica.

"Verjamem, da ob stiku z leposlovjem in z vso umetnostjo lahko doživimo vrednote, ki spontano prodrejo v našo duševnost, v stik z našimi čustvi, občutji in domišljijo ter da nas umetnost na svoj poseben, edinstven način motivira za razmišljanje o nas samih, soljudeh, svetu, medosebnih odnosih, načinu življenja ... Ob njej lahko spoznavamo, prepoznavamo bistvo življenja, spoznavamo odnose, razmerja, različne oblike sobivanja … Na neki način nas umetnost spodbuja k dobremu. Nagovarja celega človeka," še izpostavi Irena Matko Lukan.

Kakovostna književnost po njenem mnenju poleg tega pri človeku vzbuja občutljivost, empatijo in solidarnost: "Če umetnost sprejemamo le na razumski podlagi, nas to ne obogati, šele doživetje nam omogoči zaznavanje njene polnosti."

Ljubke, a žal plitve

"Nekakovostna slikanica je praviloma ljubka in sladkobna, pogosto hote ali nehote posnema ‘estetiko’ popularnih risank ipd. Kakovostna slikanica torej ne sme biti otročja, ampak po iskrenem čudenju besedi in podobi popolnoma zares otroška; kot taka je vznemirljivo branje tudi za odraslega bralca," opozarja profesor z Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Igor Saksida, ki se strokovno ukvarja predvsem s slovensko mladinsko književnostjo.

"Kakovost slikanice presojamo po treh kriterijih, in sicer kakovost besedila, kakovost ilustracije in kakovost razmerja med ilustracijo in besedilom. Slikanica je namreč knjiga, pri kateri jezikovni in likovni del tvorita novo celoto," navaja raziskovalec in med merili, po katerih lahko presojamo, ali je slikanica, ki jo držimo v rokah, kakovostna, navede inovativnost, tako jezika kot tematike. Poleg tega presojamo kakovost ilustracij in iščemo inovacije likovne tehnike.

"Številna dela piškave umetniške vrednosti"

"Ni važno zgolj to, da otroci berejo, pomembno je, da berejo kakovostna literarna dela," pravi urednica za literarno kritiko otroško-mladinske književnosti pri reviji Sodobnost in literarna kritičarka Alenka Urh in dodaja: "Najboljša dela bralcev ne podcenjujejo, temveč so kompleksne umetnine, ki nagovarjajo različne starostne skupine naslovnikov."

Po njenem mnenju so pomembne tudi ideje, ki jih najmlajšim bralcem posreduje slikanica: ‟To ne pomeni, da mora vsako kakovostno delo za otroke vzgajati, nikakor ne, vendar pa mora, predvsem v primeru problemskih tematik, zastopati humanistične vrednote. Do mladinske književnosti gojimo določena pričakovanja, povezana z njeno sporočilnostjo, ki v primeru književnosti za odrasle niso ključna.”

Slikanice, ki delujejo vizualno "bujno", pravi Urhova, niso nujno kakovostne: "Številna dela piškave umetniške vrednosti se zanašajo na otrokom privlačno zunanjo podobo s kričečimi barvami, bleščicami, slikovitimi dodatki in podobnimi pritiklinami ali se navezujejo na razne zunajliterarne dogodke iz sveta popularne kulture in športa – vse zgolj za to, da bi že na prvi pogled pritegnila pozornost otrok. Na tem mestu se najbolj pokaže pomen (odraslega) kritičnega bralca."

T. M., povzeto po Ivani Zajc
Foto: T. M. in Galerija DLUL