SPOZNAJMO ŽIVALI: Ris

9. 3. 2014

Risa iz ljubljanskega živalskega vrta je doma. Po 33 dneh so ujeli še samičko, ki je s samcem pobegnila iz ograde med vremensko ujmo. Ujeli so jo včeraj, jo uspavali in pripeljali nazaj. Zdaj je tudi potepuška gospodična spet na varnem, mi pa bomo podrobneje spoznali to simpatično žival.

Ris je prava mačka! Spada v družino mačk, njegova poddružina so prave mačke. Na prvi pogled ga prepoznamo po značilnih čopkih na koncih ušes in kratkem repu. Rise delimo v štiri vrste, največja je evrazijski ris. Njena podvrsta karpati je bila naseljena tudi v Sloveniji, poznamo pa še vrste: iberski ris, kanadski ris in rdečerjavi ris. 

Od kod izvirajo, ni povsem jasno. Za večino rodov se zdi, da so se razvili v Afriki, vendar je premalo najdb, ki bi lahko to zanesljivo potrdile. Današnje vrste naj bi izvirale iz skupnega prednika, ki je živel pred 15-10 milijoni let.



Navadni evrazijski ris, največja evropska mačka, je član trojke naših ogroženih velikih zveri. V tej skupini najdemo še medveda in volka. Najstarejše arheološke najdbe kažejo, da so risi ozemlje Slovenije naseljevali že pred 30.000 leti. Danes jih v naših gozdovih živi le še od 15 do 20. Natančna številka ni znana. Biologi opozarjajo, da jim zaradi parjenja v sorodstvu in nelegalnega odstrela grozi ponovno izumrtje. Okoli 19. stoletja je že izginil iz naših gozdov, ponovno so ga naselili leta 1973, ko so v Kočevskem rogu v gozd izpustili tri samce in tri samice iz Slovaške, začetnike populacije, ki je naselila ozemlje od Alp pa do Bosne in Hercegovine.

Kot rečeno, so risi kratkorepe mačke na visokih nogah z značilnim čopom dlak. Na licih imajo dlako podaljšano v brado. Rdečkasto siv kožuh je gost z dolgo, fino dlako, konica repa je črna. —Ima zelo ostre kremplje in zobe. V dolžino zraste do enega metra, tehta med 18 in 35 kg. Aktiven je podnevi in ponoči, vendar najbolj zgodaj zjutraj. Je samotar, razen februarja in marca, ko se pari.

So koristne živali. Po ocenah strokovnjakov risi letno uplenijo med 12 in 14 odstotkov srnjadi na svojem območju in tako preprečujejo, da bi se prekomerno razmnožila. Ker pogosteje plenijo slabotnejše živali, torej tudi bolne, tako poskrbijo, da se bolezen med srnjadjo širi manj kot sicer. Poleg tega so pomembni tudi za mnogo vrst, ki se hranijo z ostanki njihovega plena, kot so medvedi, volkovi, lisice, kune, divji prašiči in ptice.

Ima odličen sluh in oster vid. Še danes kdaj rečemo, da kdo "vidi kot ris", saj so včasih verjeli, da ris vidi celo skozi steno. Pri nas večino njegove hrane predstavlja srnjad, se pa lahko na njegovem jedilniku znajdejo tudi jeleni, mufloni, gamsi, zajci, divje mačke, gozdni jerebi, gozdne vrste miši ter od domačih živali mačka, pes, ovce. Zadnje noge ima daljše od sprednjih, zato lahko plen ulovi z enim samim skokom. 

V zadnjem mesecu dni, ko sta bila "ljubljanska" risa na begu, smo večkrat slišali in prebrali, da ta žival za ljudi ni nevarna, saj praktično nikoli ne napade človeka. Zdrav ris ne bo napadel človeka, niti če se približa mladičem. Se bo pa zelo verjetno branil, če ga spravimo v kot. V gozdu ga redko srečamo, saj ljudi navadno opazuje le od daleč.

Foto: Epa

Video: YouTube

mp

SLONTASTIČEN POZOR!